V svoji najpreprostejši definiciji je urbanizacija postopno povečevanje števila ljudi, ki živijo v urbanih aglomeracijah. Povečanje prebivalstva mestnih območij je opazno ob hkratni depopulaciji podeželja.
Selitev prebivalstva
Ta proces povzročajo različni družbeno-kulturni, ekonomski in demografski dejavniki. Največjo stopnjo urbanizacije dosegajo države Amerike, Evrope, Avstralije in severnega dela Azije. Po drugi strani ima večina afriških držav najmanjši odstotek ljudi, ki živijo v mestih.
Proces poselitve mestnih območij ni bil nenaden – postopoma se je skupaj z industrijskim in gospodarskim razvojem vse več ljudi izlivalo v večje aglomeracije in opuščalo prejšnje življenje na podeželju, ki ni moglo vedno zagotoviti uspešnega življenja.
Dodaten dejavnik, ki je vplival na pospeševanje urbanizacije, je bil razvoj kulturnega življenja v velikih mestih. Ob selitvi v večje aglomeracije so ljudje dobili možnost doživljanja umetnosti in dostopa do zabave, ki je takrat na podeželju ni bilo.
Na začetku 19. stoletja je v mestih živelo malo ljudi. Po vsem svetu je bilo le okoli 2,5 % prebivalstva. V bolj razvitih državah, ki se intenzivno urbanizirajo, je dosegla od nekaj do nekaj deset odstotkov, kar tudi ni predstavljalo velikega dela prebivalstva.
Za Belgijo je bila takrat značilna največja stopnja urbanizacije - 30 % njenih prebivalcev je živelo v mestih. V devetnajstem stoletju se je začel intenziven proces urbanizacije v svetovnem merilu. Številne države so se začele intenzivno razvijati, kar je povzročilo velik priliv ljudi v mesta.
Trenutno je stopnja urbanizacije zelo visoka, zlasti v visoko razvitih državah. Argentina in Avstralija imata enega najvišjih odstotkov urbanizacije – ta niha okoli 90 %. Ljudje, predvsem mladi, se izselijo s podeželja v velika mesta v iskanju zaslužka in uspešnega družbenega življenja. Po napovedih je zelo verjetno, da bo čez nekaj let več kot 60 % svetovnega prebivalstva prebivalcev mest.
Urbanizacija ne pomeni le rasti prebivalstva. Neposreden učinek naseljevanja mest je njihov prostorski razvoj. V takih razmerah velike urbane aglomeracije občutno povečajo svoj doseg – mestna območja začnejo vključevati tudi nenehno širijo predmestja.
Vzroki urbanizacije
Kaj povzroča nenehno stopnjevanje pojava urbanizacije? Glavni razlog je zagotovo iskanje zaposlitve. Na podeželju ali v majhnih mestih je vse težje najti službo. Velike urbane aglomeracije ponujajo veliko večji in privlačnejši trg dela.
Tuja podjetja in velika podjetja se običajno nahajajo v veliki aglomeraciji ali njeni bližini. Tovrstna podjetja iščejo na tisoče zaposlenih za različna delovna mesta, zaradi katerih se lahko mladi tam prijavijo za zaposlitev po šoli ali univerzi.
Veliko mesto svojim prebivalcem odpira veliko poklicnih priložnosti, saj so ponudbe zaposlitve raznolike, v različnih panogah in jih je veliko. Prav tako lahko računate na dokaj visoko plačo v primerjavi s stopnjami v vašem domačem kraju.
Seveda je povezana tudi z veliko konkurenco na trgu dela, ki jo novi prišleki pogosto precej boleče občutijo. Ljudje v mesta ne privabljajo le poklicnih možnosti. Danes so vsi veliko bolj radovedni glede sveta kot pred dvema stoletjema.
Veliko mesto ponuja veliko več oblik zabave in druženja z umetnostjo in kulturo. V velikem mestu lahko bolje poskrbite tudi za osebni razvoj, pa tudi za ustrezno izobraževanje otrok. Seveda ima življenje v velikih aglomeracijah tudi svoje slabosti, kot so hrup, onesnaženost zraka, visok kriminal. Kljub temu, ko je potreben strokovni razvoj, se veliko ljudi odloči za selitev v mesto.
Posledice urbanizacije
Urbanizacija se zdi precej pozitiven razvoj – posledica gospodarskega in industrijskega razvoja, ki je navsezadnje koristen. Žal to ni povsem res. Veliko težav je tudi z nenehno naraščajočim odstotkom mestnega prebivalstva.
Vse več ljudi, ki živijo v urbanih območjih, povzroča vse večje povpraševanje po mestih za bivanje. Vsako leto je v velikih mestih več stolpnic, zgrajenih na račun zelenih površin. Stanovanja v njih so majhna, a vsako leto dražja.
Poleg tega pomanjkanje zelenja v mestnih območjih in veliko število avtomobilov povzročata zelo visoko onesnaženost zraka, smog in strupene hlape. Druga težava je pravilno ravnanje s pitno vodo. Zaradi velikega povpraševanja na majhnem terenu to ni lahka naloga.
Enak problem obstaja tudi pri čiščenju odpadne vode. Lokalne čistilne naprave niso vedno sposobne obvladati velikih količin odpadne vode, ki povzročajo onesnaženje lokalnih voda. Komunikacija je lahko težava tudi za prebivalce največjih aglomeracij.
Včasih morate, če živite v predmestju velikega mesta, porabiti veliko časa za vožnjo na delo, ki se nahaja v središču. Veliko število neodvisnih vozil pomeni, da se lahko med prometnimi konicami zataknete v težavnih prometnih zastojih.
Velika koncentracija ljudi na majhnem območju je ugodna tudi za pretrese na ravni družbenega življenja. Hiter tempo življenja, pomanjkanje pravega stika in velika količina stresa povzročijo, da ljudje hitreje depresirajo, uporabljajo poživila in se v najslabšem primeru zatečejo k samomoru.
Za velike aglomeracije je značilna tudi visoka stopnja kriminala. Posilstva, pretepanje, kraje in celo umori so žal vse pogostejši. Visoka stopnja urbanizacije ima številne prednosti, vendar ni neškodljiv proces. Urbanizacija ima tudi številne neželene učinke, ki se bodo z leti verjetno še poslabšali.