Svet znanosti skriva veliko presenečenj in skrivnosti, je tudi izjemno zanimiv. Če se torej radi učite novih informacij iz fizike, matematike, biologije ali kemije ali pa želite v šoli pokazati nekaj zanimivosti, je ta članek za vas. Najbolj zanimiva dejstva, povezana z znanostjo, so zbrana spodaj.
1. Fata Morgana je fizični fenomen, ne optična iluzija ali iluzija vizualne percepcije. Dejavnik, ki določa njegovo nastanek, je zelo močno segrevanje ogromne površine substrata, na primer peska v puščavi. Svetlobni žarki se nato ukrivijo navzgor proti hladnejšemu, torej gostejšemu zraku. Ukrivljeni žarki dosežejo opazovalčevo oko, navidez iz druge smeri, kar ima za posledico zrcalno sliko.
2. En popoln obrat Zemlje okoli osi traja 23 ur 56 min in 4 s. Minute, ki manjkajo, so posledica premika Zemlje v orbito – če bi celoten obrat trajal 24 ur, bi bilo Sonce naslednji dan ob istem času na drugi točki na nebu.
3. Širina človeškega vidnega kota, vključno s perifernim vidom in gibanjem oči, je 200 °, medtem ko se brez gibanja oči človeško vidno polje razširi na približno 180 °, kar pomeni, da lahko iz očesnega kota nekaj vidimo ki je malo za nami.
4. Živčni impulzi v telesu zdrave osebe potujejo s hitrostjo 350 km / h.
5. Najmočnejši znani strup je botulinski toksin ali botulinski toksin. Na seznamu najmočnejših strupov, takoj za botulinskim toksinom, so toksini, ki jih povzročata bakterija dizenterije in tetanusa.
6. Darwinova izboklina ali pinna bulica je zadebelitev v zadnjem, zgornjem delu ušesne školjke, ki je porodna značilnost pri približno 10 % ljudi. Ime izvira iz Charlesa Darwina, ki ga je dal kot dokaz enakega izvora vseh primatov in kot primer zaostalega anatomskega elementa.
7. Imena elementov erbij, itrij, iterbij, terbij izhajajo iz imena rudnika Ytterby. V tem švedskem rudniku so izkopali veliko edinstvenih mineralov, odkrili pa so tudi štiri nove kemične elemente. Tako so jih poimenovali v spomin na njihov izvor.
8. Leta 1952 je David Ben-Gurion – takratni predsednik vlade Izraela, dal ponudbo Albertu Einsteinu, da postane predsednik Izraela. Einstein pa je zavrnil.
9. Temperatura, pri kateri voda vre, je odvisna od tlaka. Zato voda na vrhu Mount Everesta vre pri 68 °C, medtem ko lahko globoko v oceanu, v bližini geotermalnih lukenj, ostane tekoča pri temperaturah, ki so precej nad 100 °C.
10. Baltsko morje je eno najmlajših morij na svetu. Nastala je pred približno 12.000 leti, po koncu ledene dobe. Večkrat se je tudi spremenilo iz jezera v morje in obratno.
11. S štetjem kolobarjev na drevesu lahko natančno določimo njegovo starost, saj vsako leto zraste en kozarec. Enak pojav lahko opazimo na dnu jezera. V nekaterih rezervoarjih so sedimentne plasti ohranjene na dnu. Svetla in temna lamina nastaneta v enem letu. S štetjem plasti, ki se začnejo od sodobnega morskega dna in gredo globlje v sediment, je mogoče določiti točne datume njegovega zbiranja.
12. Grahamovo število je največje uporabljeno število na svetu. Ustvarjalec je Ronald Graham, ki ga je izumil, da bi ocenil problem Graham-Rothschilda. To število je tako veliko, da ga ni mogoče zabeležiti s tradicionalnimi metodami.
13. Otto von Guericke je leta 1654 dokazal obstoj atmosferskega tlaka z uporabo »magdeburških polobli«. V tem poskusu sta bili uporabljeni dve kovinski polobli s premerom 42 centimetrov s skrbno brušenimi robovi. Hemisfere so bile stisnjene druga proti drugi in zapečatene, nato pa je bil zrak izčrpan iz središča. Za zlom nastale žoge je bilo potrebnih 16 konj. To je bila demonstracija, ki je pokazala obstoj atmosferskega tlaka.
14. Leta 1911 je Robert Millikan izmeril elementarni naboj z mikroskopom in oljnimi kapljicami. Brez poznavanja naboja je bilo merjenje mase elektrona velik problem. Preboj je bil ravno eksperiment, ki ga je izvedel Millikan, v katerem je z optičnim mikroskopom določil električni naboj in piko olja, ki pada v električnem polju.
15. Učinek ropotanja je pojav, ki se uporablja pri uglaševanju glasbil. Dober sluh ni dovolj, da bi bili zvoki med seboj združljivi. Zahteva tudi uporabo fizikalnih zakonov in pojavov na področju akustike. Učinek ropotanja je torej nujen za izenačenje tonov dveh osnovnih tonov oziroma njihovih specifičnih prizvokov. Uglaševanje se nadaljuje, dokler ropot popolnoma ne izgine.
16. Stockholmski sindrom je vedenje, pri katerem talec doživlja pozitivna čustva do svojega nasilnika. Ime izvira iz napada na banko v Stockholmu leta 1973. Med incidentom je bilo več bančnih uslužbencev 6 dni zaklenjenih v trezorju. Takrat so se čustveno navezali na tatove in jih kasneje, po izpustitvi, celo zagovarjali.