Slovaško prestolnico še vedno zasenčita bližnji Dunaj in češka Praga, bolj znana na Poljskem. Morda se zato splača iti na Donavo in se kakšen dan ali dva potepati po ulicah Starega Mesta.
Bratislava - ime
Zgodovina slovaške prestolnice je tako zapletena kot zgodovina mesta. Vedeti morate, da je večino časa imel ime Presburg (ki se je razvil iz starejšega Breisburg). Beseda Bratislava je posledica nevihtnih vojakov (slovaških aktivistov in znanstvenikov, povezanih z jezikoslovcem Liudowitom Szturo), ki so se sklicevali na staro zgodovino mesta (morda napačno razumeli srednjeveško ime Wratislaburgum). Ob tem velja dodati, da se je nekaj časa naselje imenovalo Pisonium, Possony in Istropolis.
Kratka zgodovina mesta
V starih časih so bregove velikih rek nestrpno naseljevali ljudje. Po drugi strani pa zgodovina Bratislave kaže, da je včasih takšna lokacija povzročala težave. Začetek zgodovine mesta se običajno datira v obdobje rimskega vpliva. Vendar arheološka izkopavanja kažejo, da je treba izvor Bratislave iskati še prej. Obstajal je na območju grajskega griča keltsko mesto, njeni prebivalci pa so bivali krvave bitke s slavnim danskim kraljem Burebisto in Nemci. V času cesarstva je Donava vzpostavila mejo med Rimom in območji, ki so jih zasedli barbari (vendar arheološka izkopavanja kažejo, da so Rimljani zasedli tudi območja na drugi strani reke). Pomembno obdobje v zgodovini mesta je čas obstoja države Samona. Bratislava je bila ena najpomembnejših utrdb prve slovanske države. V devetem stoletju ta območja so bila zavzeta avtorja Węgrów in za Bratislavo se je začelo novo poglavje v zgodovini. Leta 907 blizu trdnjave je potekala velika bitka med Madžari in Bavarci, ki se je končala s prepričljivo zmago prvih. Na hribu je bil zgrajen ogromen grad, okoli katerega je zraslo trgovsko naselje (pozneje mesto). Zaradi svoje lege so bile nenehno širjene in posodabljane utrdbe redno napadane (Nemci, Čehi, Avstrijci, Husiti, Tatari in lokalni uporniki). Sem so prihajale kronane glave, podpisovali so se pogodbe in sporazumi.
Po bitki pri Mohaču, ko je Madžarska izgubila neodvisnost, je Prešburg postal mesto kronanja madžarskih vladarjev znotraj Avstrijskega cesarstva. Začetek 18. stoletja je zaznamoval hiter razvoj mesta – gradile so se nove stavbe, privabljale pa so jih tudi številni umetniki. Vendar pa vladaj Jožef II prinesla nasprotno težnjo - kronski dragulji so bili preseljeni na Dunaj, upravna središča pa v Budimpešto.
Devetnajsto stoletje so opustošile vojne in vstaje ter razvoj slovaškega narodnega gibanja. Vendar so bili Slovaki na začetku 20. stoletja tu še vedno manjšina (v času ustanovitve Češkoslovaške je bilo v Bratislavi naseljeno le 15 % Slovakov). Kljub temu je mesto zasegla češkoslovaška vojska in madžarsko prebivalstvo je bilo podvrženo številnim represijama. Druga svetovna vojna je prinesla iztrebljenje lokalnih Judov (s sodelovanjem slovaške vlade). Naložbe češkoslovaške vlade so privedle do hitrega razvoja in širitve Bratislave. Leta 1993 se je Češkoslovaška razpadla in mesto je postalo glavno mesto novoustanovljene države.
Kako obiskati Bratislavo?
Koliko časa bi morali porabiti za raziskovanje Bratislave?
Najpomembnejši spomeniki so skoncentrirani na relativno majhnem območju. Dva dni sta dovolj za spoznavanje čarov starega mestnega jedra in ogled večjega muzeja. Če pa se želimo odpraviti na ruševine Devinskega gradu ali rimske ruševine Gerulate, bo treba naše bivanje ustrezno podaljšati.
Premikanje po Bratislavi (posodobljeno julija 2022)
Po mestu se je najbolje gibati peš, če pa želimo uporabljati storitve javnega prevoza, bodo imeli na izbiro: avtobusi, trolejbusi ali tramvaji.
Vstopnice so odvisne od območij, kamor želimo potovati, in časa, potrebnega za potovanje. Da ne bi preveč komplicirali (karte con niso berljive), je najbolje, da si priskrbite enourne ali dražje karte. Vse lahko kupimo na prodajnih avtomatih (samo kovance) in kioskih. Po pravilih prodaje ne izvaja voznik. Cene so naslednje:
- 15 minut samska (coni 100 in 101) - 0,70 € (normalno), 0,35 € (znižano).
- 30 minut (coni 100 in 101) - 0,90 € (redno), 0,45 € (znižano).
- 60 minutni prevoz (štiri cone - cona 100 šteje kot dve) - 1,50 € (normalno), 0,74 € (znižano).
- Dnevno (coni 100 in 101) - 3,50 € (normalno), 1,75 € (znižano).
- Dnevno (vse cone) - 6,90 € (normalno), 3,45 € (znižano).
Ogled Bratislave
Bratislavski grad in njegova okolica
Ena najmočnejših utrdb v tej regiji danes ne spominja na grad, kjer so si cesarski ali tatarski bojevniki zlomili zobe. Uničen ostal je med Napoleonovimi vojnami obnovljen šele v 20. stoletju. Danes se nahaja v njenih dvoranah Narodni muzej (Vajanského nábrežie 2; delovni čas: v sezoni od 10.00 do 18.00, izven sezone od 9.00 do 17.00, zaprto ob ponedeljkih; vstopnice: 10€ običajno, znižano 4 € (posodobljeno julija 2022)).
Ob vznožju gradu na obali sta še dva muzeja: Arheološki muzej (Žižkova 12; odpiralni čas: od 10. do 17. ure; vstopnice: 3€ normalno, 1,50 € znižano (posodobljeno julij 2022)) in Madžarski kulturni muzej (Állomás u. 10; delovni čas od 10. do 17. ure, razen ponedeljka, do 16. ure v nizki sezoni; vstopnice v kombinaciji z Arheološkim muzejem (posodobljeno julija 2022)).
Če pa ne želimo obiskovati muzejev, naj vstopimo na grajsko dvorišče in se sprehodimo skozi vzdušje po Mikuláški ulici (v zgodovinski Hiši dobrega pastirja je Muzej ur: Múzeum hodín, odprt vsak dan razen ob ponedeljkih, vstopnina 2,50 € (posodobljeno julij 2022)). Prav tako se je vredno sprehoditi po ulici Vodný vrch in stopnicah Zámocké (čudovit pogled na Donavo in SNP most z NLP stolpom!).
Še en zanimiv muzejski predmet je Muzej judovske kulture (Židovská 297/17; odprto vse dni v tednu razen sobot od 11. do 17. ure; vstopnina: 7 € normalno, 2 € znižano (posodobljeno julij 2022)).
center
Lahko postane izhodišče za raziskovanje centra Obchodná ulica. To je zelo prijetno promenada (ne pozabite pa, da tu ves čas vozijo tramvaji) s številnimi poceni restavracijami. Obstajajo tudi kraji, ki so med turisti zelo priljubljeni, na primer tisti s stilizirano zgodovinsko notranjostjo Slovaški pub (Obchodná 811) oz Pub KGB (Obchodná 530/52).
Severozahodno od te ulice se nahaja Grasalkovičov paláckdo ven služi kot sedež predsednika. Med palačo in samim središčem si bomo ogledali dve zanimivi cerkvi: baročna župnijska cerkev sv. Jana iz Mathe in združevanje neoromanskega in baročnega sloga cerkev sv. Stefan (Župné námestie 10).
gremo skozi Mihalska vrata - edina ohranjena mestna vrata (izhaja iz 16. stoletja, na vrhu je baročna kupola). Znotraj je bilo organizirano razstava orožja in razgledna točka (Michalská veža; odprto vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 17.00, ob vikendih od 11.00 do 18.00; vstopnice: 4,50 € normalno, 2,50 € znižano (posodobljeno julij 2022)). Tik pred vrati se nahaja Lekarniški muzej v zgodovinski stavbi Lekarne pod Rdečim rakom (Michalská 26; odprto ob istih urah, kot imajo vrata Michalská s seboj skupno vstopnico (posodobljeno julija 2022)).
Vredno se je sprehoditi Staro mestno jedro, bomo tukaj opazili številne spomenike – npr nekdanja gotska cerkev klaris (Michalská 26), ena od palač Pálfiho (Ventúrska 274/10 ali Panská 261/19) oz kotna hiša Kernov (Hviezdoslavovo námestie 225/26). Poiščemo lahko tudi zanimive skulpture, kot so: spomenik Schöne Náci ali Čumil. Srce središča pa je glavni trg mest, tj Hlavné námestiena katerem je bila postavljena Stara mestna hiša stanovanj v svojih gotskih (pa tudi renesančnih in neogotskih) vratih Mestni zgodovinski muzej (Múzeum dejín mesta; odprt vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 17.00, vikendi od 11.00 do 18.00; vstopnice: 5 € normalno, 2,50 € znižano (posodobljeno julij 2022)).
V središču trga je znameniti Maksimilijanov vodnjak. Spominja se kronanja Maksimilijana II. Habsburžana za madžarskega kralja. Znameniti del zapira južni del centra Hviezdoslavovo námestie ki se oblikuje danes modni bulevar poln trendovskih restavracij in kavarn. Na njenem iztoku (Rybné námestie) je zgodovinski spomenik Stolp Svete Trojice, znan tudi kot Kužni steber (izdan po koncu ene najhujših epidemij v 18. stoletju). Videli bomo tudi na trgu kip Hansa Christiana Andersena in Pavola Országha Hviezdoslava (slovaški pesnik). Vredno je biti pozoren ploščo v spomin na t.i Manifestacija sveč torej nekakšen miren protest Slovakov in pripadnikov tamkajšnje katoliške cerkve proti oblastem socialistične Češkoslovaške.
Katedrala in mestno obzidje
Med gradom in osrčjem starega mestnega jedra se dviga gotska sv. Martin (Rudnayovo námestie 1; brezplačen obisk izven maše od 9.00 do 18.00 ob delavnikih, ob nedeljah od 13.30 do 16.30 (posodobljeno julij 2022)). Cerkev je bila večkrat prezidana, v 19. stoletju pa so ji povrnili nekdanji gotski slog, je najpomembnejša med slovaškimi cerkvami, dolga leta pa je bila tudi najpomembnejša cerkev Madžarov. Tu so bili kronani številni vladarji države (19 kronanj kraljev in kraljic). Posebni znaki na pločnikih ulic označujejo pot kronanja, po kateri je moral prehoditi vsak od tistih, ki so prevzeli vladavino.
Je v bližini katedrale ohranjen fragment obrambnega obzidja ob Staromiejski ulici z delno rekonstruiranim Ptičjim stolpom.
Modrý kostolík
Pravi biser bratislavske arhitekture je t.i Modrý kostolík (Modra cerkev) oz samo sv. Elizabeth (Bezručova 2534/2). Zgradil jo je v začetku 20. stoletja Odön Lechner in še danes navdušuje z lahkotnostjo oblike in fantastičnimi detajli. Tik ob cerkvi je nekdanja gimnazija (prvotno je bila cerkev šolska kapela), prav tako zgrajena v secesijskem slogu.
Slavin
Približno 2,5 kilometra od starega mestnega jedra se nahaja okraj Slavin, v katerem se nahaja monumentalni spomenik in pokopališče vojakov Rdeče armade (Vojnový pamätník Slavín) ubit med boji za Bratislavo. Kraj je tudi dobra razgledna točka nad prestolnico Slovaške. Do spomenika se lahko pripeljemo z avtobusom 147 (zapelje Hodžovo nám., izstopimo na postajališču Slavin), vendar se splača priti sem peš. (posodobljeno julija 2022) Na poti lahko obiščemo zgodovinsko evangeličansko pokopališče pri Kozjih vratih (Šulekova 1160/1).
Devin
Številni turisti, ki pridejo v Bratislavo, gredo na izlet v Devinski grad. Ta trdnjava, ki sega v srednji vek, se je ohranila v stanju propadanjaampak njen slikovita lokacija (ustje Rabe v Donavo) nadomešča, da se od gradu ni ohranilo veliko.
Do tja se najbolje pripeljete z avtobusno linijo 29 (malo naprej od gradu, postajališče Hrad Devin) ali 129 (pelje do samega gradu). Oba avtobusa ustavljata na postajališču Most SNP (Opomba! To ni istoimenska avtobusna postaja, ampak postajališče na ulici Ludvíka Svobodu. Ne upoštevajte, da so avtobusi navedeni na seznamu odhodov na končni postaji) . (posodobljeno julija 2022)
Do gradu se lahko pripeljete tudi s trajektom iz Fajnorovega nabrežija.
Več informacij v ločenem članku: Devinski grad - zgodovina, ogledi in praktične informacije.
Vianočný trh ali božični trg v Bratislavi
Tako kot v primeru Budimpešte se je tradicija prirejanja sejmov med adventom v Bratislavi pojavila precej pozno in je bila povezana z vladavino Habsburžanov. Takšni dogodki nikoli niso pridobili velike popularnosti - uporabljali so jih predvsem prebivalci, ki so si želeli založiti izdelke za praznike. Sejmi so na Češkoslovaškem izginili in so ponovno zaživeli šele v devetdesetih letih. Najpomembnejša lokacija trga v Bratislavi je Hlavné námestie, že nekaj časa pa se podobni dogodki začenjajo pojavljati tudi v drugih delih mesta. Posebnost lokalnega sejma je združevanje nemških tradicij in prodaja lokalnih slovaških jedi. Tako bomo lahko poskusili medico, znamenite loksy (krompirjeve palačinke), gosje meso ali ciganska jetra.
Informacije o Vianočný trh najdete na uradni turistični spletni strani mesta (najpogosteje se pojavljajo pred božičem) - POVEZAVA.
Na kaj morate biti pozorni v Bratislavi?
Mestu se ne bi smelo zgoditi nič slabega, če upoštevamo osnovna varnostna pravila (izogibanje gneči, praznim ulicam v predmestju ali bližini železniških postaj ponoči). Ne smemo pozabiti, da se za razliko od mnogih drugih mest železniške in avtobusne postaje v Bratislavi nahajajo na popolnoma različnih mestih. Narazen sta približno tri kilometre. Pred odhodom je vredno vzeti s seboj tudi nekaj kovancev, ker avtomati za vozovnice za javni prevoz ne podpirajo plačilnih kartic. Pri vozniku avtobusa ne moremo kupiti vozovnic.
Kako prihraniti denar v Bratislavi?
Bivanje v glavnem mestu Slovaške ne bi smelo poškodovati naših denarnic. Če pa želimo prihraniti, se je bolje izogniti prostorom, ki se nahajajo v starem mestnem jedru, ki so praviloma naravnani na turiste in s tem dražji. Cenejše restavracije na Obchodni ulici so morda dobra izbira.
Številni muzeji v Bratislavi imajo prost vstop na prvo nedeljo v mesecu. (posodobljeno julija 2022)
Ne smemo pozabiti tudi, da imajo nekatere ustanove skupne vstopnice: Lekarniški muzej in Mihalska vrata ali vsi muzeji na Žižkovi ulici (Arheološki muzej, Muzej karpatske nemške kulture, Muzej madžarske kulture, Muzej glasbe in paviljon Podhradie). (posodobljeno julija 2022)
