Ta ena od mlajših evropskih prestolnic ne postane pogosto destinacija za poljske turiste. Morda zaradi visokih cen, ali pa zaradi pomanjkanja starih zgodovinskih zgradb? Konec koncev je vredno dati priložnost Helsinkom!
Kratka zgodovina mesta
Resda glede na arheološka odkritja območje sodobnih Helsinkov je bilo naseljeno z ljudmi že od 5. stoletja prvendar je bilo tipično kmetijsko naselje in nikoli ni dobilo trajnega značaja. O srednjeveški vasi na tem območju tudi ni sledu. Zgodovina mesta se začne v 16. stoletju. Potem je švedski kralji (Finska je bila pod švedsko oblastjo že od srednjega veka) so ustanovili mesto na teh območjihki naj bi konkurirala Talinu na drugi strani Baltskega morja. Prvi (1528) je bil popolnoma neuspešen. Drugi, iz leta 1550, je trajal devetdeset let, vendar dal sodobnemu glavnemu mestu Finske današnje ime. To naselje se je imenovalo Helsingfors. Ime je pomenilo "Slap reke Helsing" (tedaj ime reke Vantaa, ki teče tukaj). Zaradi dejstva, da se novo mesto ni razvilo zelo hitro, se je leta 1640 Grof Per Brahe odločili, da jih preselijo na drugo stran reke, kjer danes bije srce sodobne prestolnice.
Vendar pa je mesto moralo iti skozi marsikaj, da je doseglo svoj sodoben status. Leta 1713 je ostal uničila umikajoča se švedska vojska. Čeprav je kralj Friderik I. tu zgradil mogočno trdnjavo, je Gustav IV Adolf že izgubil Helsinke. Ta šibek in tresoč vladar je vodil zunanjo politiko tako nesposobno, da si je ustvaril sovražnike v obeh taborih Evrope, potopljen v Napoleonove vojne. Car Aleksander I. je napovedal vključitev Finske v svoje cesarstvo in Fincem podelil številne avtonomije. Kljub veliki požar leta 1812 kajti prihodnja prestolnica države je prišla obdobje hitrega razvoja. Takrat so Helsinki postali nova prestolnica Finske, ki se nahaja v Rusiji. Pojavila se je železnica, zgrajene so bile nove tovarne in število meščanov se je hitro povečevalo. Rodila se je tudi finska narodna zavest - gledališča so igrala finske igre, prvi zgodovinarji in literarni znanstveniki so raziskovali finsko dediščino iz preteklih stoletij.
Oslabljeno Rusko cesarstvo se je odločilo za odpravo avtonomije, kar je povzročilo val stavk in vključitev Fincev v revolucijo leta 1905. Leta 1917 so v Helsinkih potekali boji, povezani s t.i finska državljanska vojna, kje privrženci neodvisnosti države in prosovjetski komunisti so se postavili drug proti drugemu. Vojna se je končala z zmago prvega (s sodelovanjem nemških sil in poljske legije na Finskem) in vzpostavitev meja nove države. Obdobje miru je prekinil izbruh t.i zimska vojna z ZSSR in kasnejša nadaljnja vojna, med katero je Helsinke bombardirala sovjetska zračna sila. Država je iz teh spopadov izšla z ozemeljskimi izgubami in vsiljevanjem gospodarskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo, a obdržala neodvisnost. Helsinki se torej soočajo z obdobjem stabilnega razvoja. Leta 1952 je mesto organiziralo poletne olimpijske igre.
Še nimate namestitve v Helsinkih? Preverite aktualne ponudbe in promocije na spletni strani Booking.com (kliknite tukaj za preverjanje!)oglasObisk Helsinkov
Koliko časa bi morali porabiti za raziskovanje Helsinkov?
Če nas muzeji ne zanimajo, si bomo v 1-2 dneh ogledali glavno mesto Finske (odličen kraj za t.i. city break). Tisti, ki jih zanima sodobna umetnost ali zgodovina Finske, si bodo morali rezervirati veliko več časa za oglede.
Helsinki Card (posodobitev 2022)
Mesto ima tudi svojo popustno kartico, ki se prodaja v treh časovnih različicah (24-, 48- in 72-urni) in dveh vrstah (MESTO in REGIJA).
Pred nakupom kartice je vredno preveriti, katere od znamenitosti si bomo lahko ogledali brezplačno, za katere pa le popust. To lahko storite tukaj na uradni spletni strani Helsinki Card.
Cene kartic:
| vrsta kartice / obdobje veljavnosti | odrasli - različica CITY | otroci - različica CITY | odrasli - različica REGION | otroci - različica REGION |
|---|---|---|---|---|
| 24 ur | 46€ | 23€ | 50€ | 25€ |
| 48 ur | 56€ | 28€ | 62€ | 31€ |
| 72 ur | 66€ | 33€ | 72€ | 36€ |
center
Osrednja točka današnje finske prestolnice je Esplanadi - priljubljeno sprehajališče, sestavljeno iz dveh pravokotnih ulic in zelene površine, ki se razteza med njima. Severno od Esplanadija vidimo obkroženo s klasičnimi spomeniki Senatski trg. V njegovo središče so bili postavljeni kip dobrotniki Helsinkov - Car Aleksander II. Zadaj se vidi bela zgradba, pokrita z zelenimi kupolami – zgrajena je bila v 19. stoletju luteranska katedrala. Njegova oblika je morda nekoliko presenetljiva, saj je gradnja stavbe temeljila na pravoslavni cerkvi svetega Izaka v Sankt Peterburgu. Na trgu so tudi najpomembnejše državne zgradbe, vključno s palačo državnega sveta. Tu se nahaja tudi najstarejša univerza na Finskem in njena knjižnica. Stavba univerzitetne knjižnice velja za eno najbolj izjemnih del skandinavskega klasicizma. Ogledamo si lahko tudi na Senačkem trgu Najstarejše stanovanjske hiše v Helsinkih, vključno iz 18. stoletja Mestna hiša Sederholm, zdaj stanovanje Mestni muzej. Esplanadi se konča na obali odprt tržni trg (Kauppatori). Trg je neposredno ob morju in je eden najbolj atmosferskih krajev v Helsinkih. Tukaj se trguje z živili, pa tudi s spominki. Jeseni tukaj poteka priljubljena tržnica sleda. Med stojnicami se dviga kamniti podstavek z zlatim orlom na vrhu. To se imenuje caričin kamen - v spomin na obisk carice Aleksandre Fjodorovne v Helsinkih.
Tako kot na trgu Senacki se tudi na Kauppatoriju nahajajo številne javne zgradbe (vključno s predsedniško palačo). Od tod lahko vidite tudi, zgrajeno na majhnem griču, Pravoslavna katedrala v Vnebovzetje Matere Božje (Ouspensky katedrala). Tempelj je bil zgrajen v devetnajstem stoletju in izstopa od helsinških zgradb z rdečo fasado. Cerkev se nahaja na majhnem otoku Katajanokka.
Severni del centra zavzemajo železniška in avtobusna postaja ter številni muzeji. Turisti lahko obiščejo tukaj Muzej sodobne umetnosti Kiasma (Mannerheiminaukio 2), Galeria Ateneum (Kaivokatu 2) oz Finski naravoslovni muzej (Pohjoinen Rautatiekatu 13).
Kaivopuisto
To okrožje, ki se nahaja južno od mestnega središča, je bilo ustanovljeno v bližini istoimenskega parka (Kaivopuisto). V tridesetih letih 18. stoletja je bilo odločeno, da se tukaj ustvari zdravilišče za ruske uglednike. Zamisel je odobril sam car in jo uresničili. Od tod tudi značaj tega okrožja - veliko zelenja in starih vil. Predvsem si zasluži pozornost Mannerheimov muzej, general, maršal, predsednik Finske. Nahaja se v nekdanjem domu tega finskega narodnega heroja (Kalliolinnantie 14). Zanimivo dejstvo je, da Mannerheim je nekaj let svojega življenja preživel na Poljskem in tega bivanja se je zelo dobro spomnil. Prav tako se je vredno sprehoditi po čudovitem parku Kaivopuisto in si ga ogledati stari opazovalni stolp Finskega astronomskega društva.
Severno od centra mesta
Severno od središča Helsinkov se nahaja več zanimivih znamenitosti. Veliko turistov obišče t.i skalna cerkev to je Temppeliaukio (Lutherinkatu 3). Ta zanimiv tempelj so leta 1969 zgradili bratje Suomalainen. Ideja je bila ustvariti projekt, ki ne bi uničil značaja krajev. Zato je bilo odločeno, da se cerkev izdolbe v skalo. Kljub polemiki je projekt privabil in še vedno privablja številne obiskovalce. Vzhodno od cerkve se nahaja Finski narodni muzej predstavljanje zgodovine države. Še bolj severno lahko vidimo zanimivega kip Jeana Sibeliusa, finski skladatelj, kompleks iz več sto kovinskih cevi. Nahaja se na severovzhodu Olimpijski stadion s stolpom, ki zagotavlja odlično razgledno točko.
Trdnjava Suomenlinna
Nahaja se na otokih južno od mesta trdnjavaje bil vpisan na seznam UNESCO. Zgradili so ga Švedi v 18. stoletju, v zgodovini pa ni igral pomembne vloge (med vojno z Rusijo je bil hitro predan) in se je morda zato ohranil do našega časa. Če želite priti do njega in obiskati muzej, ki se nahaja na tem območju, se morate s trajektom odpeljati z območja Plac Targowy.
Muzej na prostem Seurasaari
Na otoku (vendar se nahaja v zahodnem delu mesta) je tudi zanimiv muzej na prostem. V objektu, ki je bil ustanovljen na začetku 20. stoletja, je manj kot 100 zgradb iz različnih koncev države in za različne namene. Tukaj lahko vstopiš s trajektom (v sezoni) ali po lesenem mostu, ki povezuje muzej s celino.
Varnost
Helsinki (tako kot Finska) so varno mesto za obiskovalce. V gnečih pa bodite previdni na žeparje.
Alkohol
Alkoholizem je velik problem na Finskem. Zato oblasti vodijo razmeroma strogo protialkoholno politiko. Po 21. uri trgovine zaprejo prodajalne alkoholnih pijač. Pitje alkohola v naseljenih območjih je prepovedano.
Po drugi strani pa Finci slovijo po svojih okusnih vodkah. Od tod prihajajo proizvodi, kot sta Finlandia ali Koskenkorva (tako se imenuje vas, iz katere izvira voda za proizvodnjo lokalnih vodk). V lokalnih lokalih se je vredno vprašati tudi o finskem pivskem stilu sahti.
Hrana
Reči, da so finske dobrote specifične, je kot ne reči nič. Tukaj si boste zagotovo zapomnili hrano. Finci jedo sladki koren, imajo celo slano različico, ki se imenuje amonijakov. Poskusite lahko tudi sladoled in celo vodko s tem okusom.
Finci pogosto jedo ribevendar tudi ne prezirajo mesa kopenskih bitij. Lahko poskusite tukaj pečeni severni jeleni (poronpaisti) oz poseben cmok, polnjen z majhnimi ribami in koščki mesa (kalakukko). Tisti, ki se bojijo kulinaričnih neumnosti, naj okusijo lihapullat ali okrogle polpete iz mletega mesa. Lahko poskusimo nekaj manj kontroverznih sladic "Kraljev morilec" ali Laskiaispulla (najlažje je dobiti med počitnicami). Piškotek je neopazen in je pripeljal do smrti švedskega kralja Adolfa Friderika. Druga stvar je, da je monarh moral vase stlačiti kak ducat koščkov te specialitete.
Kako prihraniti denar v Helsinkih?
To je prava umetnost! Žal so Helsinki razmeroma drago mesto. V bližini Tržnega trga lahko kupimo poceni finske prigrizke. Helsinški muzeji imajo običajno en prost dan na mesec. Izjema je Helsinški muzej (Aleksanterinkatu 16), ki ga bomo obiskali prost.
Po drugi strani pa si je Tehniški muzej (Viikintie 1) mogoče ogledati brez nakupa vstopnice vsak četrtek. Narodni muzej (Mannerheimintie 34) ponuja dve brezplačni uri vsak petek (16.00 do 18.00). Brezplačno si bomo ogledali tudi Muzej medijev (Ludviginkatu 2-4), Muzej Banke Finske (Snellmaninkatu 2) in občasne razstave v Galeriji Virka (Pohjoisesplanadi 11-13).
Morda vas bo zanimal tudi članek: Cene na Finskem in v Helsinkih.