Ekologija je danes vse bolj priljubljen koncept. Ta relativno mlada znanost se pojavlja na ustih politikov in je predmet številnih razprav v množičnih medijih.
Kaj pravzaprav pomeni delovati »v harmoniji z ekologijo«? Delovati "na ekološki način"? Ekologija je študija odnosa organizma do okolja, v katerem živijo ti organizmi. Živeti ekološko pomeni živeti tako, da je spoštovanje teh načel pomemben vidik tako načrtovanja naših dejanj kot tudi izvajanja ukrepov.
Sploh ni lahko, saj je kastiljski kralj Alfonso X. Modri, ki je živel v letih 1221-1284, opazil, da bi, če bi ga stvarnik sveta osebno vprašal za nasvet, priporočil ustvariti svet z veliko preprostejšimi. pravila.
Čeprav se morda zdi, da je nemogoče razumeti tako splošne zakonitosti sveta kot načela ekologije, je v nadaljevanju nekaj zanimivosti, ki nam lahko približajo vsaj nekaj dejstev o, kot vidite, zapletenem Planet Zemlja. Tukaj je sto zanimivih dejstev o ekologiji.
1. Nekaj časa je veljalo, da so najbolj odporni na človeško delovanje ekosistemi z veliko raznolikostjo favne in flore. Vendar je bilo to prepričanje v nasprotju s tem, kar se je dogajalo s tropskimi gozdovi, ki so se kot eden najbogatejših biomov na Zemlji izkazali za izjemno občutljive na zunanje vmešavanje.
2. Izsekavanje tropskih gozdov je ena najresnejših groženj Zemljinemu okolju.
3. V teh gozdovih je veliko vrst z visoko specializiranimi nišami, in ko je motena kontinuiteta ekosistema, so ti organizmi, ki se slabo prilagajajo, za vedno izgubljeni.
4. Dejstvo, da je ekosistem odporen na človeško dejavnost, ne pomeni, da ostaja stabilen sistem. Čeprav človek določenih »odpornih« področij ne uspe popolnoma uničiti, to ne pomeni, da ne delujejo več negativno (čeprav obstajajo in »s prostim očesom« poškodbe niso vidne).
5. Umetno izdelani enovrstni sistemi v gozdarstvu ali kmetijstvu so monokulture.
6. Monokulture so sistemi, ki so izjemno ranljivi za parazite, saj se škodljivim živalim ni treba bati obstoja njihovih "naravnih sovražnikov" na teh ozemljih – na primer rastlinskih vrst, ki so bile izkoreninjene, da bi ustvarile monokulturo.
7. Ekološke katastrofe niso nič novega v zgodovini človeštva.
8. V antiki so bila na primer v Sredozemlju uničena velika območja vegetacije, krčenje gozdov in paša goveda so za seboj puščali odseke gole zemlje, močan veter pa je gorate pokrajine in zemeljske plazove erodirao v morje.
9. Zdi se, da je evropska narava bolj odporna na človekovo dejavnost kot na primer dežele južnih zemljepisnih širin.
10. Glavni okoljski problemi, s katerimi se soočajo Evropejci, so zakisljevanje voda, škodljivi učinki onesnaženja zraka na gozdove in tla ter zastrupitev obalnih območij s produkti gnojil.
11. Na Švedskem je varstvo gorskih gozdov še posebej pomembno, saj doslej v teh gozdovih pod vplivom človekove dejavnosti ni opaziti bistvenih sprememb. Vredno jih je obdržati takšne.
12. V nevarnosti niso le žuželke, sesalci, ptice, glive ali rastlinske vrste, ki jih želi človek, ampak tudi nekatere vrste plevela.
13. Stokłosa in plevel so bili nekoč priljubljeni pleveli, zdaj pa so ogroženi.
14. Številne ptice so ogrožene zaradi razvoja sodobnega gospodarjenja z gozdovi – detli na primer pogosto potrebujejo za preživetje velike površine, za katere so prikrajšane.
15. Onesnaženost zraka je tudi razlog, da so vrste uvrščene na seznam ogroženih vrst – primer tega je morski lišaj, ki je zelo občutljiv že na minimalno povečanje koncentracije žveplovega dioksida.
16. Razvoj lesne industrije vpliva tudi na ogroženost številnih lišajev.
17. Obseg, v katerem človek preoblikuje pokrajine posameznih držav, je ogromen – na primer južna Švedska, nekoč znana po barju, je bila skoraj v celoti umetno pogozdena in narava pokrajine je bila popolnoma spremenjena.
18. Travniki pogosto izginejo iz pokrajine in se spremenijo v pašnike, ki so bolj donosni za človekovo dejavnost.
19. Zgodi pa se tudi, da na določenih območjih ne bomo več videli nobenega pašnika – pokrajina postane še bolj revna in živali več časa preživijo v ogradah.
20. Ena najpomembnejših sprememb v okolju v zadnjih letih je bilo izginotje podeželske pokrajine.
21. Hiter razvoj tehnologije je omogočil takšne spremembe, ki so najprej vplivale na razvoj sodobnega kmetijstva in, drugič, omogočile dinamičen razvoj lesne industrije. Verjetno ne bo pretiravanje, da je prav tehnologija omogočila, da se je narava začela množično izkoriščati.
22. Na Švedskem so srednjegozdni travniki še posebej zaščiteni, saj so oblika ostankov starodavnih gozdov.
23. Ne smemo pozabiti, da včasih ljudje s svojo dejavnostjo in uporabo določenega kraja v naravi lahko prispevajo k razcvetu pokrajine in ne obratno. Primer so travniki, ki se ob neuporabi zaraščajo in pokrajina postaja slabša.
24. Kot del ekologije ni vedno lahko ločiti, kaj je »naravno« od tistega, kar je ustvaril človek.
25. Nepravilno je primerjati učinke krčenja gozdov z učinki požarov – ob predpostavki, da nekatera drevesa izgubljajo nekaj dreves, bodisi zaradi naravnih vzrokov (požar) bodisi zaradi človekove dejavnosti (množična sečnja). Ne smemo pozabiti, da nekatere vrste dreves lahko preživijo požare, vendar nobeno drevo ne preživi sečnje. Obseg škode torej ni primerljiv.
26. Paradoksalno je, da nekateri požari vplivajo na rast rastlin – nekatere vrste lahko rastejo le, če so semena rastline pravilno segreta.
27. Eden od načinov, kako biti "eko" je, da sledite načelu nič odpadkov - ne zapravljajte ostankov.
28. Skozi zgodovino je filozofska misel lahko vplivala na ekologijo bodisi zelo konstruktivno bodisi zelo destruktivno.
29. Scientizem je primer filozofije, ki je negativno vplivala na človekov odnos do narave.
30. K dojemanju narave kot nesmiselnih »služabnikov« človeka so prispevali tudi Descartes, Newton, Kant in Marx.
31. Michel Montaigne je bil eden prvih humanistov, ki se je zanimal za odnos med človekom in naravo.
32. Montaigne je človeka obravnaval kot del narave, saj je verjel, da človek deluje v enakih pravicah kot druga bitja.
33. Giordano Bruno je izrazil tudi spoštovanje narave.
34. Po mnenju tega misleca je vsak del sveta napolnjen z življenjem.
35. Rousseau pa je obsodil civilizacijo tako, da se je odločil za naravno.
36. V krščanski religiji je prava personifikacija ekologije in do narave spoštljiva oseba sv. Frančiška.
37. V začetku sedemdesetih let (1973) se je v filozofiji pojavil trend, imenovan ekofilozofija.
38. Izvoz lesa iz tropskih gozdov ne vpliva le na pogozdovanje teh območij, temveč tudi na kakovost tal.
39. Prst v tropskih gozdovih je izjemno redka, zato lahko tehnologija tudi na tem območju povzroči veliko škodo.
40. Tropski gozd se imenuje "zelena puščava". Prst v teh gozdovih je revna s hranili, zato je ni mogoče bolj sterilizirati s človeško dejavnostjo – na primer izpostavljena nenehnemu soncu na območjih, ki so zaradi krčenja gozdov izpraznjena.
41. Tropske gozdove ne ogroža le želja po pridobivanju dragocenega lesa, temveč tudi kmetijstvo.
42. Gozdne površine so bile stoletja požgane za obdelovanje, vendar nikoli v takšnem obsegu, kot so danes.
43. Gozdom škodi tudi gradnja velikih cest, ki ločujejo gozd in ogrožajo življenja selitvenih živali.
44. Več kot polovica svetovnih tropskih gozdov je že posekanih.
45. Takšne dejavnosti imajo lahko hude posledice za ljudi, saj imajo tropski gozdovi ključno vlogo pri uravnavanju količine kisika v ozračju.
46. Tropski gozdovi tudi pomagajo ohranjati vlažna območja in povzročajo dež na sosednjih območjih. Brez teh gozdov se soočamo z velikimi sušami.
47. Nekatere okoljske organizacije so sprejele ukrepe za boj proti uničevanju tropskih gozdov z bojkotom tropskega lesa.
48. Obstajal je celo ITTA - Mednarodni sporazum o trgovini s tropskim lesom.
49. Večina vrst, ki naseljujejo naš planet, živi v tropskih gozdovih.
50. Tam najdemo 45 % rastlinskih vrst, 96 % členonožcev, 45 % sesalcev in 30 % ptic.
51. Čas, potreben za razgradnjo plastične steklenice v zemlji, je 500 let.
52. Za proizvodnjo tone papirja je potrebnih približno 17 dreves.
53. Pretiran razvoj tehnologije v kmetijstvu (oz. razvoj kmetijstva nasploh, ne le s pomočjo tehnologije), je bil s škodljivostjo za okolje vzrok za propad antične Grčije, Kartage in Kmerov.
54. Grey in Carthage sta doživeli negativne učinke zaradi erozije tal, ki jo povzročata prekomerna vzreja in paša koz.
55. Kmeri pa so preobremenili namakalni sistem, kar je povzročilo tudi erozijo tal.
56. Na Poljskem je kmetijska industrija tista, ki je odgovorna za velik del onesnaženja, ki se izliva v Baltsko morje.
57. Znatno količino fosforja v Baltskem morju povzročajo v prvi količini komunalne odplake, v drugem pa kmetijstvo.
58. Tudi majhna količina kmetijskega gnojila lahko povzroči znatno okoljsko škodo, če se ne uporablja pravilno. Zato se ne splača razvrščati držav od tistih, ki najmanj gnojijo, do tistih, ki uporabljajo največ gnojil v kmetijstvu. Bolj morate gledati na kakovost metode gnojenja.
59. Izsuševanje (izsuševanje travnikov in barij) je lahko koristno za kmetijstvo, vendar je okolju škodljivo "na dolgi rok".
60. Velik del tal na Poljskem je zakisanih.
61. V preteklosti rak na podeželju ni bil tako pogosta bolezen kot v mestih. Trenutno pa se razlika med temi področji briše, ravno zaradi onesnaženosti okolja.
62. Uporaba okolju škodljivih pesticidov v kmetijstvu se je z leti močno povečala.
63. Biomagnifikacija je ime za proces kopičenja pesticidov v živih organizmih.
64. Zaradi prekomerne uporabe pesticidov lahko nastane mrtva prst.
65. Odmrla tla so zemljišča, v katerih prenehajo mikrobni procesi, potrebni za ohranjanje rodovitnosti.
66. Že v letih 1980-81 so se na Poljskem začeli pojavljati postulati o razvoju kmetijstva v harmoniji z naravo.
67. Takšno kmetovanje se imenuje ekološko kmetovanje.
68. Leta 1989 je bilo ustanovljeno Združenje proizvajalcev ekološke hrane EKOLAND.
69. EKOLAND je imel prvotno sedež v Przysieku blizu Toruńa.
70. Kmetje v tem združenju so svoje kmetije označevali kot "bio" kmetije.
71. Leta 1990 je to združenje lahko dalo svoje ime na etikete izdelkov in jih razlikovalo.
72. Ekološko kmetovanje je lahko odvračilno, ker običajno zahteva več dela kot industrijsko kmetovanje.
73. Hrana, proizvedena z ekološko pridelavo, se tako radikalno razlikuje od hrane, proizvedene v industrijskem kmetijstvu, da ima celo zdravilne lastnosti.
74. Hrana, pridelana z ekološko pridelavo, je torej idealna za sanatorije, penzione itd.
75. Za naklonjenost naravi se tla ne gnojijo z mineralnimi gnojili, ampak le z organskimi.
76. Kompost, gnoj so "zelena gnojila".
77. Umetnost priprave kompotov je pomemben del ekološkega kmetijstva.
78. V okviru ekološkega kmetovanja je treba škodljivce zaščititi s skrbjo za biotsko raznovrstnost.
79. Gnojnica za velike kmetije, namesto da bi se uporabljala za človekovo korist kot gnojilo za pridelke, lahko velika količina raje ubije okoliško zemljo in zastrupi vodo.
80. Raziskave kažejo, da se dobro obdelane domače živali bolje razvijajo.
81. Ekološko kmetovanje ima visoke etične zahteve.
82. Te zahteve ščitijo tako živali kot ljudi, ki delajo v takem kmetijstvu (delovni pogoji).
83. Da se kmetijstvo opira na načelo, ki je bilo doslej „rezervirano“ za zdravnike – „najprej ne škodi“.
84. Stanje okolja lahko celo v 70 % prispeva k pojavu bolezni pri človeku.
85. Avtomobili s svincem ne onesnažujejo le zraka, ampak tudi tla.
86. 5. julija 1972 je potekala prva mednarodna konferenca o človekovem okolju.
87. Prvi globalni okoljski akt je bil Stockholmski akcijski načrt.
88. Konferenca o človekovem okolju (5. julij 1972) je prispevala k oblikovanju Komisije Združenih narodov za okolje.
89. Konferenca je postala tudi povod za ustanovitev ministrstev ali okoljskih agencij znotraj sodelujočih držav.
90. Družbena gibanja, usmerjena v proekološke dejavnosti, se običajno imenujejo "zelena gibanja".
91. Posebno mesto med tovrstnimi organizacijami zavzema Zveza za varstvo narave, ki je bila ustanovljena na pobudo Državnega sveta za varstvo narave leta 1928.
92. V okviru te okoljske organizacije delujejo znanstvena društva, pa tudi turistična, pedagoška in turistična društva. Liga za varstvo narave naj svojim dejanjem da en skupen ton.
93. Oblikovanje prvih proekoloških gibanj sega v začetek šestdesetih let prejšnjega stoletja.
94. Dejstvo, da je naša civilizacija grožnja rastlinam in živalim, so ljudje v 60. letih prejšnjega stoletja ozavestili s knjigo Rachel Carlson "Tiha pomlad".
95. Primeri dejavnosti takšnih organizacij vključujejo reševanje ubitih tjulnjev (zlasti majhnih), pomoč kitom, ki jih ogroža industrijski ribolov, in atolov, ki jim grozi jedrski poskus.
96. Takšne organizacije pogosto razkrivajo tudi okoljsko negativna dejanja velikih podjetij, ki pa želijo tovrstna dejanja prikriti. Greenpeace je na primer izpostavil problem strupenih odpadkov, ki se odlagajo v morje.
97. Organizacija Greenpeace je tudi pomagala razkriti proces prevoza škodljivih odpadkov na Poljsko, pesticidov, prepovedanih v drugih državah.
98. Druga mednarodna organizacija - WWF (World Wide Found of Nature) pa se ukvarja z zaščito ogroženih živali, objavlja izobraževalna gradiva o ekologiji in skrbi za ogrožena divja območja.
99. Simbol (logotip) WWF je panda. Greenpeace pa je bil povezan s simbolom mavrice.Barve mavrice je kot simbol uporabila ladja Greenpeace, ki je poskušala izmeriti radioaktivno onesnaženje v Karibskem morju, največjem odlagališču odpadkov na svetu.
100. Za okolje deluje tudi danska organizacija NOAH, ki jo simbolizira Noetova barka. Gre za organizacijo, ki združuje predvsem ženske (pogosto matere), levji delež svojih dejavnosti pa se osredotoča na izobraževanje otrok, med drugim, kako izdelovati recikliran papir in kako organizirati sejme za izmenjavo rabljenih izdelkov.