Nahaja se na obrobju Berlina Citadela Spandau (nemško: Zitadelle Spandau) je ena najbolje ohranjenih renesančnih bastionskih utrdb v Evropi.
Zgodovinski vojaški spomenik danes deluje kot muzejski kompleks. Nekdanje vojaške objekte zdaj zasedajo zgodovinski muzeji, ki jih lahko obiščemo po nakupu ene skupne vstopnice. V obzidju citadele najdemo tudi najstarejšo zgradbo v nemški prestolnici - iz začetkov XIII stoletje Julijev stolp.
Zgodovina in arhitektura
Arheološke najdbe kažejo, da je najdišče sodobne citadele že na pol poti XI stoletje tam je bila slovanska utrdba. Izkopavanja v bližini zahodne zavese so razkrila ostanke utrdb iz lesa in zemlje.
Na isti lokaciji, ob sotočju rek Spree in Havel, približno 1180 zidani grad so zgradili brandenburški markgrofi iz Askanska dinastija. Na začetku XIII stoletje gradnja obstoječega je zaključena Julijev stolpin v XV stoletje tik ob njem je reprezentativna palača (glavna grajska stavba, nemška Palas) z monumentalno gotsko Velika dvorana, ki služi volivcem (vladarjem) Brandenburga za organizacijo uradnih slovesnosti.
FOTOGRAFIJE: Komandirjeva hiša (muzej citadele) - ogled citadele Spandau v Berlinu
IN XV stoletje trdnjava je začela postopoma izgubljati svoj pomen. To je bilo posledica dejstva, da so predstavniki družine prevzeli oblast v Brandenburgu Hohenzollernski so si za sedež izbrali bližnji Berlin (do Iz dvajsetega stoletja Spandau je bilo neodvisno mesto). V podobnem obdobju se je razširilo topništvo, ki se je dobro spopadalo z razbijanjem zidov srednjeveških gradov.
FOTOGRAFIJE: Orožarna (muzej mesta Spandau) - ogled citadele Spandau v Berlinu
IN Šestnajsto stoletje volilec Joachim II odločila, da bo obstoječi grad preoblikovala v citadelo v renesančnem slogu. Glavna naloga novega kompleksa je bila zaščita sosednjega Berlina. Projekt je bil strateškega pomena, zahteval pa je tudi precejšnje finančne vložke, ki so jih zbrali zahvaljujoč velikodušnosti aristokracije, cerkve in okoliških mest.
Nadarjeni inženir, poimenovan po njem, je bil pozvan, da ustvari projekt Francesco Chiaramella de Gandino. Arhitekt je prišel iz Italije, zibelke renesančnih bastionskih utrdb. Trdnjavo je zasnoval na skoraj enakomernem kvadratnem načrtu s štirimi bastiji (v obliki konice puščice) v vsakem vogalu. Razdalja med bastioni je bila cca 300 m. Celoten kompleks je bil obdan z vodo, vstop pa je bil mogoč le preko mostu z južne strani. Gradbena dela so se začela okoli 1560, a 34 let pozneje skoraj vse zgradbe v citadeli so bile pripravljene.
FOTOGRAFIJE: Komandirjeva hiša (muzej citadele) - ogled citadele Spandau v Berlinu
V svoji zgodovini je utrdba doživela dve večji rekonstrukciji. Prvi se je zgodil po dogodkih l 1813 (časi Napoleonovih vojn), ko je bil ob ponovnem zavzetju kompleksa iz francoskih rok uničen znaten del južnega dela citadele.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila nato izvedena velika modernizacija. Nacistične oblasti so v citadeli ustanovile vojaški laboratorij, kjer je celo 300 zaposlenih ukvarjal se je z raziskavami učinkovite obrambe pred plinskim napadom in razvojem novega kemičnega orožja. Po koncu druge svetovne vojne je kompleks prenehal delovati kot vojaški in je zdaj turistična atrakcija.
Obisk Citadele Spandau
Za miren obisk citadele je dobro načrtovati bolj ali manj 2 uri. Na lokaciji se bomo sprehodili po dvorišču in utrdbah, vstopili na razgledno točko na Juliuszovem stolpu in obiskali več muzejev, ki se nahajajo v različnih zgradbah kompleksa.
Po nakupu vstopnice prejmemo zemljevid in ga je vredno uporabiti, da ne bi zamudili katere od razstav. Nekatere od njih so res zanimive in bi jih lahko celo upoštevali za skrite bisere Berlina.
Citadela Spandau: izbrani spomeniki in znamenitosti
Poveljnikova hiša: Muzej Citadela
Ogled lahko začnemo z muzejem, ki se osredotoča na zgodovino citadele in zgodovino njenih srednjeveških predhodnikov. Razstava je postavljena v reprezentativnih prostorih t.i hiša poveljnika 1563ki meji na glavna vrata citadele.
Obiskovalce čakajo informativne table v dveh jezikih (nemški in angleški), makete (vključno s fantastično maketo srednjeveškega gradu), zemljevidi, arheološke najdbe, pruski kovanci, fotografije in predmeti vojakov, ki so nameščeni v trdnjavi.
Zbirka morda ni največja, a nam bo omogočila, da bolje spoznamo zgodovino kompleksa.
Julijev stolp (nemško Juliusturm)
Najstarejša stavba v citadeli, in hkrati najstarejša stavba v sodobnem Berlinu, je postavljena okoli 1230 Julijev stolp.
Stavba je ena redkih, ki je preživela preobrazbo srednjeveškega gradu v renesančno citadelo. Oblikovalci nove predpostavke so morali ceniti o 3,6 m stene, znotraj katerih je bilo mogoče varno shraniti tudi najbolj dragocene predmete.
Tako je bil stolp uporabljen po dokončanju v letih 1870-71 francosko-prusko vojno. Na podlagi določil mirovne pogodbe je bila Francija dolžna nemški strani plačati precejšen prispevek, vreden več kot danes milijardo evrov.
Ki jo sestavljajo 1200 skrinj, napolnjenih z zlatimi kovanci za zaklad, ki so ga imenovali Nemci cesarski vojni zaklad (nemški Reichskriegsschatz), do 1919 deponirana je bila v Juliusturmu. Čeprav danes o zlatu ni sledu, nekdanja namembnost stavbe spominja na ogromna vhodna vrata.
Trenutno je notranjost stolpa napolnjena z lesenimi stopnicami, po katerih se po vzpenjanju 153 stopinj nas pripelje do razgledne ploščadi, od koder je prijeten razgled na okolico, a predvsem panorama starega Spandaua s cerkvijo sv. Nikolaja.
Palacij z veliko dvorano
Reprezentativna palača z XV stoletjeznotraj katerega se nahaja Velika dvorana (ali drugače Gotska dvorana), ki so ga Brandenburški volivci uporabljali za organizacijo uradnih slovesnosti. Kasneje je bila palača dana na razpolago volilnim vdovam.
Stavba je druga vidna sled srednjeveškega gradu. Danes se Velika dvorana uporablja za organizacijo koncertov ali drugih dogodkov.
Nekdanja skladišča hrane: spomeniki nekdanjega Berlina
Eden od zakladov citadele je razstava zgodovinskih spomenikov in spomenikov Berlina, ki so bili, predvsem iz političnih razlogov, v določeni fazi odstranjeni z mestnih ulic.
Najpomembnejši med njimi prihajajo iz bulvarja, ki ga ni več Siegesalleeki je vodila proti Stebri zmage (nem. Siegessäule). V letih 1895-1901, od ustanovitve cesarja Viljem IIpo celotni dolžini avenije so marmornati spomeniki, ki prikazujejo vladarje Brandenburga in Prusije. Skulpture so bile združene v troje - spredaj je bil kip na podestu, za njim pa klopi z dvema doprsnima kipima.
IN 1939 te skulpture so vzeli in ulico razširili za organizacijo vojaških parad. Nekateri so se ohranili in jih lahko vidimo v muzeju citadele Spandau. Med kipi so med drugim figura, ki drži križ Medved Albrecht (prvi markgrof Brandenburški) in Frederick William I (ustvarjalec vojaške moči Prusije).
Drugi omembe vredni eksponati so posneta Leninova glava 1970 od spomenika, ki stoji na Platz der Vereinten Nationen (prej imenovani Leninplatz) in bronasto skulpturo atleta ob Arno Breker, eden vodilnih utemeljiteljev nacionalsocialističnega obdobja.
Orožarna: Muzej mesta Spandau
Ustanovljen je bil muzej, ki se osredotoča na bogato zgodovino mesta, ki ga ni več V devetnajstem stoletju stavba orožarna / arzenal.
Spandau je postal okrožje Berlina od 1920, prej pa je bilo samostojno mesto, katerega lokacija je potekala v 1232. V srednjem veku sta v mestu cvetela trgovina in obrt. Po tridesetletna vojna (1618-1648) tam je bil nameščen garnizon. V času obstoja Nemškega cesarstva se je Spandau spremenil v eno največjih industrijskih središč drugega rajha. Izdelali so med drugim avtomobilov in motorjev ter od od sredine devetnajstega stoletja do leta 1919 v mestu je delovala ena največjih takratnih tovarn orožja v Nemčiji.
Muzej ima več sto eksponatov, nekateri med njimi so pravi dragulji, kot je avto Hudson Super Six Z 1930 ali prevoz iz 1880.
Paradna dvorana: razstava topov in orožja
V izhaja iz XIX stoletja podolgovata zgradba, ki je bila prej namenjena vajam (za zaščito uniform pruskih vojakov pred dežjem), je nastal muzej, posvečen zgodovinskim topom in topom. Najstarejši eksponati izvirajo iz XVI stoletje, celotna zbirka pa se ponaša s številnimi zanimivimi eksponati.
Sama tematika razstave ni naključna. Od 18. stoletje Spandau je imel status pruske orožarnice - večina topov, pušk in smodnika je bila proizvedena v bližini citadele. Med prvo svetovno vojno je lokalna obrambna industrija zaposlovala celo 70 000 ljudi.
Poleg topov in topov bodo obiskovalci našli tudi druge posamezne eksponate, med drugim pruske čelade.
Arheološko okno: ostanki prejšnjih gradov in zgodovinskih judovskih nagrobnikov
V zahodnem krilu citadele si bomo ogledali arheološko najdišče z izpostavljenimi fragmenti prejšnjih obrambnih objektov. Med izkopavanji je bilo mogoče najti ne le opečne zidove gradu, ki so jih postavili Brandenburški volivci, ampak tudi datiran na 11. / 12. stoletje leseni in zemeljski odseki zidu iz slovanske utrdbe.
Na arheološkem najdišču so tudi srednjeveški judovski nagrobniki (matzeve). Najstarejši med njimi so bili vgrajeni 1244, torej so zgolj 12 let starejši od mesta Spandau.
Vendar pa nagrobniki ne prihajajo neposredno s pokopališča v Spandauu (kjer so bili pokopani tudi Judje, ki živijo v Berlinu), ampak so bili najdeni v stenah srednjeveških zgradb citadele (vključno z Veliko dvorano). Zato jih je bilo treba že sprejeti drugi polovici petnajstega stoletja, veliko pred dogodki v 1510ko je bila judovska skupnost izgnana iz Brandenburga.
Citadela Spandau: vstopnice in odpiralni čas
Trenutne cene vstopnic in termine je najbolje preveriti na uradni spletni strani na tem naslovu.
Kako priti do citadele Spandau?
Vhod v citadelo je oddaljen cca 500 m od primestne železniške postaje U7 imenovani Zitadelle. Po odhodu s postaje je najbolje, da greste na severno stran ulice Sem Juliusturm in nadaljujte proti zahodu. Pri mostu zavijemo desno in se usmerimo naravnost proti vhodu.
