Rimska agora (imenovana tudi rimski forum, grško: Ρωμαϊκή Αγορά) v Atenah je eden redkih starodavnih kompleksov, katerih ruševine je mogoče najti v središču grške prestolnice.
Arheološko najdišče rimske agore leži med okrožji Monastiraki in Plaka, manj kot dvesto metrov severno od atenske akropole in dobesedno nekaj minut hoje od trga Monastiraki.
Ob Rimski Agori se splača sprehoditi tudi takrat, ko ne nameravamo kupiti vstopnice, saj si bomo ogledali najpomembnejše spomenike iz sosednjih ulic.
Zgodovina in arhitektura
Rimska Agora je nastala s podporo cesar Oktavijan Avgust med 19 in 11 pr.n.št.. Gradnja nove tržnice je bila neizogibna – grška Agora je bila tako gosto zazidana, da ni bilo dovolj prostora za normalno komercialno dejavnost.
Nova agora naj bi služila kot tržnica in ob njej ni bilo predvideno postavljati monumentalnih javnih zgradb. Obe agori sta bili le 150 metrov narazen.
Forum je bil pravokotna zgradba z dimenzijami 111 m krat 104 m, z odprtim dvoriščem, ki ga uokvirja portik, okrašen s stebri v jonskem redu. V zadnjem delu portika so bile trgovine, pisarne in skladišča.
Na rimsko agoro so vodili trije vhodi: dva monumentalna vrata v obliki propilij z zahoda in vzhoda ter en manjši vhod z juga. Zadnji je bil po stopnicah povezan z ulico, ki je potekala nad forumom.
Forum je bil v času cesarja obnovljen Hadrijan. To je bil eden od vrhuncev njegovega ambicioznega projekta širitve Aten. Ena najpomembnejših sprememb je bilo tlakovanje notranjega dvorišča.
Kdaj je bila starodavna zgradba uničena, ni gotovo. Najverjetneje je bilo notri 3. stoletje - med zajetjem mesta z Heruli ali kasnejši napad Vizigoti.
V sodobnem času se je to območje uporabljalo do XIX stoletja. V bizantinskem obdobju so bile tu hiše, cerkve in trgovine, okupatorski Turki pa so postavili XV stoletje mošeja Fethiye Jam, znana tudi kot mošeja osvajalcev.
Od XIX stoletja Arheologi delajo na območju rimske agore, zahvaljujoč kateri je bila večina starodavnega kompleksa razkrita.
Obisk rimske agore: spomeniki in znamenitosti
V primerjavi z Akropolo ali grško Agoro arheološko najdišče Rimskega foruma turistom ne ponuja veliko. Razen zahodnih vrat in značilnih osmerokotnih Stolp vetrov od antičnega obdobja so se do našega časa ohranili le drobci zidov in posamični obnovljeni stebri.
Obe najbolj ohranjeni zgradbi si lahko ogledamo od zunaj, ko se sprehajamo po arheološkem najdišču, ne da bi morali kupiti vstopnico.
Vrata Atene Archegetis (grško: Πύλη της Αρχηγέτιδος Αθηνάς)
Ena izmed dveh najbolje ohranjenih stavb iz antičnih časov je Arhegetska vrata Atenki je bila zgrajena iz pentelitskega marmorja leta 11 pr.n.št..
Monumentalni vhod (imenovan propyly) je nastal zaradi finančnih sredstev Julij Cezar in Oktavijan Avgust. Prebivalci Aten so stavbo posvetili Ateni, zavetnici mesta. O posvetitvi in pokroviteljih vrat vemo po napisu, vklesanem na njih.
Preživelo je do naših časov arhitrav, podprt na štirih stebrih v dorskem redu.
Vzhodna vrata
Žal drugi od monumentalnih propilejev do naših časov ni preživel. Takoj za obnovljenimi stebri vidimo temelje vzhodnih vrat.
Vhod je bil okrašen s štirimi stebri v jonskem redu, vrata pa iz marmorja z gore Himet.
Kolonada na južni in vzhodni strani foruma
Na območju rimske agore se že več kot sto let izvajajo arheološka dela, zaradi katerih je bilo mogoče rekonstruirati fragmente stebrišča. Na vzhodni strani stoji dolga vrsta nedokončanih stebrov, na južni strani pa je prezidan odlomek portika s tremi stebri in antablaturo.
Stolp vetrov (grško: Αέρηδες)
Najbolj ohranjena stavba na arheološkem najdišču je osmerokotni stolp vetrovki je v celoti izdelan iz pentelit marmorja. Stavba je visoka 13,80 ms premerom približno 8 m. V notranjosti sta bila dva vhoda (propyley), z južne strani stavbi pa meji majhna soba, ki je bila v krožnem načrtu.
Spomenik je bil ob stavbi Agore, vendar ni popolnega dogovora o datumu njegove izgradnje. Morda je nastalo na koncu 2. stoletje pr, torej že dolgo pred rimsko ekspanzijo. Druga hipoteza je, da sta bila za načrtovanje odgovorna astronom in arhitekt Andronika iz Kirosa, objekt pa je bil postavljen cca 50 pr.n.št..
Stavba naj bi služila kot ura, kot se je imenoval kraj opazovanja časa in vremenskih razmer.
Vsaka od sten Stolpa vetrov je okrašena z dobro ohranjenimi reliefi, ki prikazujejo personifikacije osmih božanstev vetra.
So (glede na smer):
- Boreas (severni veter),
- Kajkias (severovzhodni veter),
- Apeliotes (vzhodni veter),
- evrov (jugovzhodni veter),
- Notos (južni veter),
- ustnice (jugozahod),
- Zephyr (zahodni veter),
- Sciron (severozahodni veter).
Prvotna streha stavbe se je ohranila do naših časov, ki je sestavljen iz 24 diskov in okroglega ključnega kamna, na katerem stoji korintsko čep. Na njenem vrhu naj bi bila skulptura Tritona, ki je z vrtenjem z vetrom nakazoval njegovo smer.
V notranjosti je bil mehanizem vodne ure (ali drugega orodja) z značilnimi vdolbinami.
Stolp vetrov je bil v bizantinskih časih uporabljen kot zvonik cerkve (odlomki fresk iz domnevno XIII stoletje), v času turške okupacije pa je bila stavba spremenjena v muslimanski samostan (tekija), o čemer priča mihrab, torej značilna molitvena niša. Na tem mestu velja omeniti, da je še na začetku XIX stoletja stavba je bila skoraj napol pokrita. Vklopljeno Osemnajsto stoletje v pokrajinah je jasno vidno, da je bil vhod zelo nizek.
Samo pri zavoju 1838-1839 Atensko arheološko društvo je spomenik odkrilo v izvirni obliki.
Čeprav je glavna soba stolpa prazna, ta korak v notranjost je edinstvena priložnost, da vidite umetnost helenistične arhitekture na lastne oči.
Agoranomion
IN 1. stoletje, v bližini Stolpa vetrov, kvadratna stavba z imenom Agoranomion. Nahajala se je precej nad vzhodnimi vrati in do nje je vodilo široko stopnišče.
Do našega časa se ni ohranilo veliko - le delček fasade s tremi loki.
Zahvaljujoč napisu na antablaturi je znano, da je bil Agoranomion posvečen Ateni Arhegeti in cesarju Oktavijanu Avgustu, ki sta darovala sredstva za gradnjo rimske Agore, po njegovi smrti pa je bil prištevan med bogove.
Zelo verjetno je, da je struktura služila kot tempelj, kjer so častili Avgusta, vendar o tem ni prepričljivih dokazov.
Mošeja Fethiye Dżami (grško: Φετιχιέ Τζαμί)
Do polovice XV stoletje namesto mošeje Fethiye Dżami tam je bila zgodnjekrščanska bazilika. IN 1456 Osmani so vstopili v mesto in skoraj takoj začeli delati za preureditev krščanskega templja v muslimansko mošejo.
Tako hitro ukrepanje je bilo povezano z načrtovanim obiskom Aten s strani sultana Otomanskega cesarstva Mehmed Drugi osvajalec. Nova mošeja je bila namenjena praznovanju sultanove epohalne zmage - osvojitve Carigrada - in od tod staro ime templja: Mošeja osvajanja ali mošeja osvajalcev.
V drugem polčasu 18. stoletje podrli 15. stoletje stavbo in postavili veličastnejšo mošejo, ki se je ohranila do danes. Odkar je Grčija ponovno pridobila neodvisnost v XIX stoletja stavba je imela različne funkcije. V zadnjem desetletju je bilo odločeno, da ga prenovijo, in od 2022 notri so razne razstave.
Rimska Agora: vstopnice, odpiralni čas, praktične informacije
Na arheološko najdišče lahko vstopimo z nakupom ene vstopnice ali vstopnice za sedem atenskih arheoloških najdišč.
Cena posamezne vstopnice je odvisna od sezone. Cena vstopnic za odrasle:
- od 1. aprila do 31. oktobra: 8€,
- od 1. novembra do 31. marca: 4€.
Osebe, mlajše od 25 let, vstopajo brezplačno. Starejši od 65 let so upravičeni do 50 % popusta.
Cena posamezne vozovnice je tako visoka, da je obisk rimske agore pri nakupu vozovnice najbolj donosen do sedmih starodavnih spomenikov Aten v ceni 30€. Vključuje: Akropolo, Grško Agoro, Rimsko Agoro/Forum, Hadrijanovo knjižnico, pokopališče Keramejkos, arheološko najdišče Lykeion in templje Olimpijskega Zevsa. Prepustnica velja pet dni. V tem času lahko v vsako izmed znamenitosti vstopimo enkrat. Pozor! V primeru naročnine zimskega popusta ni.
Trenutni delovni čas in dneve prostega vstopa najdete tukaj.
