Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!
Deževniki so podolgovata majhna bitja, ki spadajo v družino oligohetov. Imajo zelo pomembno vlogo v okolju, njihovi organizmi pa ne navdušujejo le biologov. Predstavljamo 10 edinstvenih zanimivosti o deževnikih!
1. Telo deževnika sestavljajo t.i metameri ali specifični obroči. V telesu povprečnega deževnika (t.j. tistega, ki ga najpogosteje opazimo na Poljskem) jih je od 110 do 180, skupaj pa tvorijo telo, ki je dolgo od 9 do 30 cm.
2. Sestrična poljskega deževnika je avstralski deževnik, največji svetovni predstavnik anelidov. Dolžina je lahko do 3 metre!
3. Deževniki živijo v tleh – na travnikih in gozdovih imajo najraje rodovitno in vlažno zemljo. V tleh gradijo dolge, obsežne hodnike, v katerih preživijo večino svojega življenja.
4. Deževniki so pomembne živali za celoten ekosistem. Zrahljajo in gnojijo zemljo, jo gnojijo, zaradi česar je bolj dragocena in bogatejša s hranili, potrebnimi za rast rastlin.
5. Na območju 1 kubičnega metra je lahko celo več sto predstavnikov ene vrste deževnikov.
6. Beseda deževnik izhaja iz besed "dež" (dež) ali "dež". Ime se nanaša na dejstvo, da lahko deževnike najpogosteje opazimo na površini zemlje takoj po močnem nalivu.
7. Deževniki so nevretenčarji – to pomeni, da v njihovem telesu ni niti ene kosti ali hrustanca. Zamenja se s posebno tekočino (t. i. hidro-skeletom), ki ji zahvaljujoč pritisku omogoča premikanje in omogoča, da telo živali ostane v stalni obliki.
8. Deževniki imajo izjemno razvite regenerativne sposobnosti. Lahko obnovijo ali celo nadomestijo izgubljeni del telesa. Regenerativne sposobnosti upadajo s starostjo ali zaradi slabega stanja bitja.
9. Deževniki nimajo oči. Kljub temu zaznavajo svetlobo in toplino, intuitivni pa se ji odmaknejo. Previsoke temperature povzročijo, da se deževnik izsuši, kar vodi v prezimovanje ali celo smrt.
10. Deževnik, ki nima dostopa do hrane, lahko prezimuje dlje časa, tudi več mesecev. Vendar ne zdrži brez vode - preveč suho okolje jo lahko celo ubije.