Eden ključnih dogodkov v zgodovini Poljske je krst, za katerega sem se odločil Mieszko I. Ta dogodek ima veliko tez in mnenja zgodovinarjev o tem so deljena.
1. Uradno je v cerkvenem in državnem zgodovinopisju kot datum Mieszkovega krsta navedeno leto 966, vendar ne gre za določen datum.
2. Krst je verjetno potekal na veliko soboto, ki je padla na 14. april, torej po takratni navadi, na noč čakanja na Gospodovo vstajenje.
3. Arheološke najdbe kažejo, da bi se krst lahko zgodil na otoku Ostrów Lednicki, blizu trdnjave Gniezno, glavnega sedeža družine Piast. Tam so našli krstni bazen, v katerega bi se lahko odrasel zlahka spravil. Domneva se, da je bil njegov dvor krščen skupaj s princem. Obstajajo tudi teze, da bi se krst lahko zgodil v Pragi ali Poznanu in da je po besedah Jerzyja Dowiata šlo za Regensburg. Številni raziskovalci pa te teze zavračajo, ker niso podprte z nobenimi dokazi, temveč le z domnevami.
4. Po virih ga je njegova žena Dobrawa Przemyślidka prepričala, da ga je krstil Mieszko I.
5. Obstaja tudi teza, da naj bi se Mieszko I. odločil za krst v rokah Čehov, da bi preprečil nemško ekspanzijo.
6. Po mnenju mnogih zgodovinarjev je bil Mieszko krščen, ker je želel uvesti enotno vero kot državotvorni dejavnik in da je bil njegov namen stopiti v enakopraven odnos s krščanskimi vladarji Evrope.
7. Po mnogih virih je bil krst posledica zavezništva, ki ga je Mieszko sklenil s krščanskim češkim dvorom.
8. Obstaja veliko hipotez glede imena Mieszkovega botra. Po besedah Jana Długosza se je imenoval Mieczysław. Vendar je bila ta hipoteza zavrnjena kot neutemeljena. Najpogosteje je bilo dokazano, da je boter ime Dagobert. Ta hipoteza je temeljila na zapisu t.i Dagome iudex. Po besedah Jerzyja Dowiata je bil boter regensburški škof Michał, zato je bilo botru ime Michał, Mieszko pa njegova popačena oblika. Vse hipoteze je kritično zavrnil Gerard Labuda, ki je trdil, da ima princ samo eno ime, pomena imena pa ni bilo mogoče nikomur razložiti.
9. Zaradi krsta kneza je bila na ozemlju poljske države ustanovljena klasična monarhova cerkev.
10. Krst je sprožil tudi proces pokristjanjevanja, ki je v naslednjih letih močno napredoval in pripeljal do posvojitve večine prebivalcev krščanske vere. Katolicizem kot vera večine Poljakov se je ohranil do danes.
11. Ta dogodek je nastajajočo poljsko državo vključil v politični in kulturni krog latinske Evrope. S prihodom prvih misijonarjev se je začel proces prevzemanja zahodnih političnih in kulturnih vzorcev, torej politične in upravne strukture države, pravnega sistema, običajev, pisave in latinščine kot uradnega jezika. Trajalo je več let, a posledično je proces pripeljal do prilagajanja Poljske zahodnim modelom in vzorcem.
12. Eden od učinkov dogodka je bil razvoj gradbeništva in sakralne umetnosti. Razvilo se je tudi kmetijsko gospodarstvo, ki bo v naslednjih stoletjih gospodarska veja poljske države.
13. Krst je okrepil Mieszkovo moč in omogočil intelektualni razvoj.
14. Po mnenju zgodovinarjev bi Jordan lahko bil slavljenec, ki je krstil Mieszka. Prišel je leta 956 v spremstvu Dobrawa v Mieszko.
15. Ni točno znano, kako je izgledal obred krsta. Zagotovo Mieszka niso polili le na glavo, ampak se je v vodo potopil s celim telesom – v posebnem krstnem bazenu ali preprosto v reki.
16. Ni bila vsem všeč odločitev Mieszka I, da sprejme krščansko vero. V judovskih in arabskih kronikah je mogoče prebrati, da so judovski trgovci objokovali prepoved trgovine s sužnji, uvedeno po krstu.
17. Pravzaprav je prevzem svetega krsta s strani Poljske vplival na poznejše dogodke v naši državi. Če ne bi bilo tega dogodka, ne bi zaustavili švedskega potopa med obrambo Jasne Gore in ne bi razbremenili Dunaja z zaustavitvijo muslimanske invazije na Evropo.