Sokrat (rojen okoli 469 pr.n.št. - umrl leta 399 pr.n.št.) - starogrški filozof. Ena največjih in najbolj skrivnostnih osebnosti v zgodovini sveta. Zapisal ni niti ene besede, pa vendar je navdihoval in navduševal še danes, ne samo filozofe.
1. Sveto pismo - Ni zapustil nobenega zapisanega besedila. Vse, kar je o njem znano, izhaja iz drugih virov, predvsem iz zapisov njegovih učencev in ljudi, ki so bili navdušeni nad njegovo figuro.
2. Sokratovo vprašanje (Sokratov problem) – Težave pri edinstveni formulaciji Sokratovih stališč zaradi pomanjkanja spisov, ki jih je zapustil, in protislovnih informacij v drugih virih.
3. Trije glavni viri znanja o Sokratu – Prihajajo od Aristofana, Platona in Ksenofonta.
4. Atene - Tam se je rodil in tam je tudi preživel vse življenje, večinoma hodil po ulicah in se pogovarjal z ljudmi. Med vojaškimi pohodi jih je trikrat zapustil.
5. Atenski državljan – za razliko od mnogih potujočih učiteljev je bil atenski državljan, dodeljen demu (komuni) Alopeke in phylia (okrožju) Antiohije.
6. Starši - Bili so Sofroniskos, verjetno kipar ali kamnosek, in babica Fainaret.
7. Izobrazba - prejela izobrazbo iz glasbe, literature in gimnastike, ki pripada efebi (efeba - obvezno vojaško usposabljanje pri starosti 18-20 let pred pridobitvijo polnega državljanstva). Po drugi strani pa kljub stiku z različnimi tokovi v filozofiji sam verjetno ni imel učitelja na tem področju.
8. Patrokles - Verjetno je imel polbrata s tem imenom iz druge poroke svoje matere z neko Chairedemos.
9. Grd kot Sokrat – Njegovo pomanjkanje lepote je postalo naravnost pregovorno. Po virih je imel ploščat nos, izbuljene oči, debele ustnice, krive noge in plešasto glavo.
10. Zdravje konja – poznal je moč, odpornost na vse stiske in popolno zdravje, tako da tudi pozimi ni nosil toplejših oblačil in je hodil bos po snegu in ledu. Trdil je, da je to dolžan telesni vadbi. Po Diogenu naj bi bil Laertios edini Atenec, ki ni zbolel med kugo v Atenah leta 430. pr.n.št.
11. Hoplit – Sokrat se je pri 20 letih pridružil vojski in postal hoplit, torej težka pehota.
12. Vojne odprave – Sodeloval je na treh odpravah: v bitki pri Delionu leta 424. pr.n.št., bitka pri Potidaji leta 432. pr.n.št., bitka pri Amfipolisu leta 422 pr. pr.n.št.
13. Vojni heroj – Med vojnimi odpravami naj bi imel izjemen pogum. Poveljnik Lachesa je po atenskem porazu pri Delionu rekel, da če bi se vsi obnašali kot Sokrat, se jim ne bi bilo treba umakniti in Atene ne bi izgubile časti. V bitki pri Potidaji naj bi Alkibiadu rešil življenje.
14. Tribon – kratek plašč, ki ga nosijo revni ljudje. Rečeno je, da ga je Sokrat nosil za izpopolnjevanje svoje kreposti in kot znak asketizma.
15. Čuden in ubog človek - Tako se je predstavil povprečnemu Atenčanu. Kajti cele dneve se je pogovarjal z ljudmi, od katerih ni zaračunaval nikakršnega honorarja za svoje nauke.
16. Premoženje - Verjetno je imel v lasti nekaj premoženja, vendar se je nehal skrbeti za denar, ko se je odločil, da se popolnoma posveti svojemu poslanstvu. Tudi bogastvo je videl kot oviro pri iskanju kreposti. Možno je, da je uporabil velikodušnost svojih prijateljev za zadovoljitev osnovnih potreb svoje in svoje družine.
17. Idol mladih - Tako kot ga je navaden kruhovec videl kot življenjskega poraženca, je bil najuglednejši atenski mladenič navdušen nad njegovimi nauki. Mnoge od njih poznamo iz njihovih kasnejših dejavnosti, kot so Alkibiades, Critias in Platon.
18. Junak komedije - Sokratova dejavnost je imela veliko kritikov, zlasti med ljudmi, ki so imeli oblast. Nič čudnega torej, da je postal predmet posmeha v dramskih delih, kot sta Ameipsiasov "Konnos" ali Aristofanov "Oblaki".
19. "Konnos" - Komedija Ameipsija, ki je leta 423 zasedla drugo mesto na dramskem tekmovanju pri Veliki Dioniziji. pr.n.št. Naslov izvira iz imena Sokrata, učitelja glasbe. Ohranjen je njen majhen delček, ki pa kaže, da naj bi diskreditiral filozofa.
20. "Oblaki" - Aristofanova komedija, ki je leta 423 zasedla tretje mesto na dramskem tekmovanju na Veliki Dioniziji. pr.n.št. Delo, ki je predvsem Sokratova karikatura, iz katere pa je mogoče izpeljati nekaj spoznanj o filozofu.
21. Žena - Poročil se je s Ksantypo.Zaradi njenega domnevno prepirljivega in neznosnega značaja je postala simbol posvetne žene.
22. "Obramba Ksantypy" - Naslov komedije Ludwika Hieronima Morstina iz leta 1939. Predstavlja vsakdan Sokrata in Xantipe in je na nek način poskus njene rehabilitacije. Sokrat je prikazan z vidika svoje žene, kot da zanemarja družino in je od nje odvisen.
23. Sinovi - Lamprocles, Sophroniskos, Meneksenos, ki so jih splošno prepoznali kot otroke po svojem odnosu s Xantippo. Iz sporočil je razvidno, da jim ni posvetil preveč časa in pozornosti.
24. Myrto (Myrtona) – Nekateri zapisi omenjajo žensko s tem imenom kot drugo Sokratovo ženo. Bila naj bi vnukinja ali pravnukinja Aristida Pravega in umrla med kugo v Atenah. To bi pomenilo, da je bil Sokrat bodisi bigamist ali pa je živel v zakonskem trikotniku. Ta zgodba med raziskovalci običajno ni verodostojna.
25. Zagovornik pravice - Po Platonu naj bi zavrnil kaznovanje smrti arginskih poveljnikov ter sodelovanje pri aretaciji in usmrtitvi Leva Salaminskega, čeprav mu je v obeh primerih grozila smrt zaradi sprejetja takšnega položaja.
26. Primer arginskih poveljnikov - Leta 406. pr.n.št. Atenci niso le doživeli poraz pri Arginuzu, ampak so izgubili tudi velik del flote. Strategom so očitali, da niso pomagali preživelim in da so zanemarjali obveznost pokopa trupel padlih. Vložena je bila zahteva, da se jima sodi v skupnem sojenju. Sokrat, ki je bil tisti dan predsednik prytans (svetnikov), ni dal soglasja, ker je bil po zakonu vsak upravičen do ločenega sojenja. Poveljniki so bili naslednji dan obsojeni na smrt, že pod predsedstvom drugega pritana.
27. Ujeti Leva Salaminskega – Med vladavino tridesetih tiranov je nekdanji Kritijev učenec Sokratu naročil, naj zaseže Leva iz Salamine. Edina napaka je bila pravzaprav lastnina, ki so jo želeli prevzeti oligarhi. Sokrat, ki je menil, da je to manifestacija brezpravnosti, je zavrnil in tvegal svojo smrt s tem, da je zavrnil.
28. Pravični meščan - Čeprav je pogosto kritiziral oblast in opozarjal na napake vladarjev, je bil sam vzoren državljan, ki je opravljal svoje dolžnosti, ki so bile sodelovanje na vojaških odpravah in opravljanje političnih funkcij. Spoštovanje zakona je smatral za svojo dolžnost, če le ta ne krši pravice.
29. Daimonion (Božji glas) – Sokrat naj bi slišal določen notranji glas, ki mu je govoril, naj ljudi približa resnici. Svojo dejavnost je imel za nekakšno božje poslanstvo.
30. Sokratova obtožba - Leta 399. pr.n.št. Pritožila se je proti Sokratu, ki je bil obtožen brezbožnosti in demoralizacije mladih. Vendar je bilo ozadje te zadeve politično – Sokrat je veljal za sovražnika demokracije, takrat veljavnega sistema.
31. Sokratovi obtoževalci - Bili so trije: proizvajalec in demokratski voditelj Anytos, pesnik Meletus in retorik Lykon. Meletos je postal uradni tožilec.
32. Sokratov proces - Imel je dve stopnji. V prvem so govorili obtožniki in Sokrat, nato pa je sledilo glasovanje sodnikov o krivdi ali nedolžnosti. V drugi fazi, potem ko je bil Sokrat spoznan za krivega domnevnih dejanj, je skupaj z obtožniki predlagal svojo kazen.
33. Sokratov govor - Po Platonu ne le da ni priznal očitanih prekrškov, ampak je tudi poudaril pomen svojega poslanstva. Obtožil je tudi tožilce in celotno družbo.
34. Kazen - Sokrat bi lahko v skladu z veljavno zakonodajo predlagal svojo kazen. Najprej je predlagal, da bi moral prejemati življenjsko podporo na račun države, kar je bila v bistvu nagrada za zaslužne državljane, nato pa zahteval kazen 1 milijon in 30 minut, kar je bilo v primerjavi z resnostjo obtožbe izjemno majhno. .
35. "Sokratova obramba" - Eden od delov Platonovih dialogov, ki predstavlja vsebino treh Sokratovih govorov: obrambni govor v prvi fazi sojenja, predlogi za kazen, podani v drugem delu sojenja, govor, naslovljen na sodniki po sojenju in ga obsodili na smrt.
36. Obsodba Sokrata - Verjetno so ga hoteli le spraviti iz mesta, obsojen na izgon, a njegov pristop sodnikom ni dal izbire in je bil tako obsojen na smrt.
37. Bivanje v zaporu – Sokrat je pred obsodbo zaradi verskega praznika v zaporu preživel še 30 dni. Tam mu je bilo dovoljeno veliko svobode, obiskali so ga lahko prijatelji. Ponudili so mu pobeg, a je odločno zavrnil.
38. "Fedon" - Eden od Platonovih dialogov o zadnjem dnevu njegovega življenja in Sokratovi smrti.
39. Zadnje Sokratove trenutke - Ksenofont jih je opisal takole: "Vsi soglasno priznavajo, da še noben človek, kolikor se spomnimo, ni z večjim dostojanstvom pogledal smrti v oči."
40. Sokratova smrt - To se je zgodilo s pitjem skodelice strupa.
41. Zadnje Sokratove besede - Po Platonu je rekel: "Krito, petelina dolgujemo Asklepiju. Vrni ga in ne pozabi." Obstajajo različne hipoteze o pomenu teh besed, vendar je nemogoče jasno oceniti, kaj je Sokrat s tem mislil v svojih zadnjih trenutkih.
42. Cykuta - To je ime strupa, ki ga daje tradicija. Vendar pa je težko določiti vrsto te strupene rastline, saj so takrat mnoge od njih imenovali cicuta.
43. 70 let - Toliko je doživel Sokrat, kot omenja v "Crito", enem izmed Platonovih dialogov.
44. Filozof ali sofist - V Sokratovih časih so si priljubljenost pridobivali sofisti (grško: učenjak, strokovnjak) - potujoči učitelji, ki so iz prenosa znanja naredili poklic, ki jim je prinašal materialne koristi. Sokrat se nasprotno ni imel za modrega človeka in ni zaračunaval poučevanja in se je imenoval filozof, torej »tisti, ki išče modrost«. V mladosti pa je bil verjetno pod močnim vplivom sofistov in teme, ki jih je obravnaval, se niso veliko razlikovale od tem, ki so jih obravnavali.
45. "Najpametnejši od vseh" - To je bil odgovor o Sokratu, ki naj bi dobil njegov učenec Khayrefont, ko je vprašal delfsko preročišče, ali obstaja človek, ki je modrejši od njegovega gospodarja. Chajrefont je hotel skleniti, da Sokratova prednost ni bila v tem, da je vse vedel, ampak da se je za razliko od drugih zavedal svoje nevednosti.
46. Predmet raziskovanja Sokrat- Ukvarjal se je le z etiko in logiko, kot je potrebno za etiko.
47. Sokratova etična stališča - Spuščali so se v razmislek o vrlini, za katero je menil, da je absolutna dobrina, potrebna za korist in srečo, in za katero je menil, da je sinonim za znanje.
48. Vrlina po Sokratu - Zanjo je ustvaril nov koncept, drugačen od prejšnjega, ki kaže, da so določene moralne vrline, kot sta pravičnost ali pogum, univerzalne prednosti, torej pripisane vsakemu človeku in izvirajo iz narave. stvari in ne od ljudi. Vrlina je znanje, saj nihče, ki ve, kaj je dobro in zato daje srečo, ne bo namerno naredil česa slabega in tako prinesel nesrečo.
49. Oče etike – Nekateri ga tako imenujejo, ker je prvi razlikoval moralne dobrine, ki so predmet etičnih raziskav.
50. Sokratova logična stališča - Uporabil je metodo razprave, ki je bila sestavljena iz elenktične metode, sestavljene iz zavedanja nevednosti in napačnih predstav, ter maevtične metode, ki je služila iskanju resničnega znanja.
51. Sokratova ironija – Ta izraz izvira iz metode, ki jo je Sokrat uporabljal, da bi ljudi vodil k odkrivanju pomanjkljivosti v lastnem razmišljanju. Sestavljen je bil v tem, da je filozof do sogovornika pogosto kazal svojo nevednost, pretvarjal se, da verjame v njegovo usposobljenost in pričakoval pomoč, nato pa s postavljanjem vprašanj, opozarjal na vrzeli v sklepanju in izkazoval nezavedno nevednost.
52. "Umetnost porodništva" - Verjetno je materin poklic navdihnil Sokrata, da je veličastno metodo poimenoval "umetnost porodništva". Verjel je, da tako kot babica pomaga ženi, ki rodi otroka, tako tudi on s spretnim postavljanjem vprašanj pomaga ljudem, da na svet prinesejo pravo znanje.
53. "Filozofijo je prinesel iz nebes na zemljo, v mesta in celo v hiše in ji je naročil, naj preučuje življenje in običaje ter kaj je dobro in kaj je slabo" - Tako je o njem nekaj stoletij po tem govoril Ciceron. Sokratova smrt, ki poudarja Sokratov odmik od filozofije narave v korist razmišljanja o človeku in družbi.
54. "Vem, da nič ne vem" - verjetno najbolj znana fraza, ki jo pripisujejo Sokratu. Nastalo iz besed "Sokratova obramba" Platona.
55. Sokrat o sreči - "To so najsrečnejši in najbližji bogovom, ki ničesar ne potrebujejo", "Prvi pogoj sreče je razum", "Za tiste, ki trpijo najmanj veselje, je velika sreča", "Sreča je brez užitka. od kesanja"
56. Sokrat o njegovi dejavnosti - "Atene so kot letargičen konj, jaz pa sem kot konj, ki ga poskuša oživiti"
57. Sokrat o smrti - "Bojati se smrti pomeni biti moder, ne da bi bil"
58. Sokrat o bogastvu - "Dolge obleke vežejo telo, bogastvo pa dušo", "Kakor je sreča večja biti zdrav kot bogat, tako je revščina manj nesreča kot bolezen", "Tukaj je toliko stvari, da sem ne potrebujejo!" (te besede je moral izgovoriti na tržnici), "Vzemi, kolikor potrebuješ, daj, kolikor lahko"
59. Sokrat o filozofiji - "Drevesa na podeželju me ne bodo naučila ničesar" ali "Rože ali drevesa me ne bodo naučila ničesar, ampak samo drugi človek.", "Napaka je privilegij filozofov, samo bedaki nikoli ne delajo napak"
60. Sokrat o svobodi - »Duša naj bo svobodna. Ni treba obžalovati solz in jadikov, "Če želi kdo od nas nekaj vedeti na čist način, se mora osvoboditi telesa in videti resničnost samo s svojo dušo."
61. Sokrat o ljubezni - "Srce, ki ljubi, se ne bo nikoli postaralo"
62.Sokrat o modrosti - "Hočeš, česar nimaš, ne moreš želeti nečesa, ko to že imaš - če torej filozof hoče modrost, ne moreš biti moder", "Prazne vreče napihuje veter , nepremišljeni ljudje - nečimrnost" , "Pazite se ljudi, ki so prepričani, da imajo prav", "To so časi, ko se hočeš pogovarjati z nekom pametnim, moraš govoriti sam s sabo"
63. Sokrat o družinskem življenju - "Kdor ima dobro ženo, bo srečen, kdor ima slabo ženo, bo postal filozof"
64. Sokrat o pravičnosti - "Pravičnost je neke vrste modrost"
65. Sokrat o kreposti - "Ko gre za pravično, lepo in dobro, naj nas ne skrbi mnenje širše javnosti", "Ne imeti potreb je lastnost božanskega bitja, imeti čim manj potreb." kolikor je mogoče - najbližji pristop k božanskemu bistvu."
66. Sokrat o resnici - "V vsem življenju spoštuj resnico, da bodo tvoje besede bolj verodostojne od obljub drugih"
67. Sokrat – s tem imenom opisujejo privržence Sokratovega dela.
68. Sokratikoi logoi - Izraz, ki ga Stagirit uporablja za označevanje literarnih in filozofskih besedil, v katerih je bil Sokrat glavni protagonist in sogovornik. Znanih je več kot 70 takšnih del.
69. Platon - Najbolj znan Sokratov učenec, ki je tako preživel sojenje in smrt svojega učitelja, da je prvo delo, ki ga je zapisal, filozofski pogovori "Dialogi", v katere je vključil obrambni govor svojega mojstra. Težko je reči, ali so bile besede, ki jih je tam izrekel Sokrat, njegove lastne ali pa so bile Platonove refleksije. Vendar to ne spremeni dejstva, da so postali navdih za številne mislece naslednjih stoletij.
70. Chajrefont iz Sfettosa - Najstarejši izmed Sokratovih učencev, z njim tesno povezan. On je bil tisti, ki je moral vprašati preročišče v Delfih, kdo je najmodrejši od ljudi. Umrl je nedolgo pred Sokratom.
71. Alkibiades (Alcybiades) - V mladosti Sokratov učenec, ki naj bi se rešil v bitki pri Potidaji. Atenski strateg, umorjen leta 404. pr.n.št. Bil je zaslužen za poraz Aten leta 406. pr.n.št. v pomorski bitki pri Notionu.
72. Kriton - Sokratov učenec, po katerem nosi naslov eden od Platonovih dialogov. Bil je eden od njegovih prijateljev, ki ga je obiskal v zaporu pred usmrtitvijo. Ponuditi mu je moral pobeg, ki pa ga je Sokrat zavrnil.
73. Critias (Krycjasz) - Sokratov študent, ki ga je precej hitro zapustil, je bil prepričan, da že ima ustrezno znanje s področja politologije in da bi nadaljnje prijateljstvo s Sokratom lahko škodilo njegovi karieri. Avtor tragedij in elegij. Vodja tridesetih tiranov, znan po svoji krutosti. Umrl je leta 403. pr.n.št. med boji z uporniki Trazibulosa. Platonov sorodnik.
74. Charmides - Sokratov učenec in Platonov sorodnik. Eden od tridesetih tiranov. Umrl je v bitki pri reki Cefiz leta 404. pr.n.št.
75. Aristodemus - Sokratov učenec, ki ga je izkazal z velikim spoštovanjem in oboževanjem.
76. Čajrekrat - Sokratov učenec, prisoten na sojenju. Čajrefontov brat.
77. Fedon iz Elide- Eden najbolj priljubljenih Sokratovih učencev, ki prihaja iz aristokratske družine. Po padcu domačega kraja je postal suženj. Svojo odkupitev je dolgoval svojemu učitelju, ki je po besedah Diogena Laertiosa v to prepričal Krito. Priča Sokratove smrti. Eden od Platonovih dialogov je naslovljen z njegovim imenom.
78. Antisten - Sokratu se je pridružil v poznih letih. Ustvarjalec cinizma.
79. Aristip iz Cirene - Sokratov učenec, ki velja za ustanovitelja cirenske šole.
80. Evklid iz Megare - Sokratov učenec, ki naj bi bil prisoten ob njegovi smrti. Ustanovitelj megarske šole.
81. Aeschines iz Sfettosa - Sokratov učenec, ki naj bi po njegovi smrti skrbel za filozofovo ženo in otroke.
82. "Praznik" ("Simpozij") - Eden najbolj znanih Platonovih dialogov. Sokrat je eden od govorcev tam.
83. Pohvala Sokratu - Izreče jo Alkibiad v Platonovi »Praznici«, pri čemer aludira na Aristofanove »oblake«, ki je tudi eden od junakov tega praznika.
84. Ulice - Na Poljskem sta dve ulici, ki nosita ime Sokrat, ena v Varšavi in ena v Niemczu (Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo).
85. Sokrat (Sokrates) Starynkiewicz - ruski general, ki je svoje ime dolgoval starodavnemu Sokratu. Izhajal je iz grške diaspore, njegov oče pa je bil klasični filolog. Sokrates Starynkiewicz je bil predsednik Varšave v letih 1875-1892 in je popolnoma spremenil svoj obraz in mesto z zaostalo infrastrukturo spremenil v sodobno metropolo.
86. Sócrates - Ime slavnega filozofa je nosil tudi eden najbolj izjemnih brazilskih nogometašev, ki slovi po svojem delovanju s petami.
87. Sokrat - Izobraževalni program Evropske unije, poimenovan po filozofu Sokratu.
88. Sokratova smrt - oljna slika Jacquesa-Louisa Davida iz 1787. ki prikazuje filozofove zadnje trenutke.
89. Atenska šola - Freska iz Apostolske palače, ki jo je naslikal Rafael v letih 1509-1511. V ozadje, na levi strani, je postavil Sokrata, ki se je pogovarjal z Alkibiadom.
90. Sokratov doprsni kip - Nahaja se v muzeju umetnosti Louvre v Parizu.
91. Sokratov spomenik - Nahaja se v Wrocławu na otoku Bielarska.
92. Sokratov kip v Atenah - Nahaja se skupaj s kipom Platona na stopnicah, ki vodijo do Atenske akademije. Vsak lik je visok 2,4 m. Oblikoval jih je grški kipar Leonidas Drosis, iz marmorja pa jih je izdelal italijanski kipar Picarelli. Postavljeno leta 1885.
93. "Zadnje vino" - Naslov zgodovinskega romana Marije Renault, v katerem je glavni junak Sokrat.
94. "Socrates" - film iz leta 1971 režiserja Roberta Rossellinija. o Sokratovem življenju
95. "Velika pustolovščina Billa in Teda" - film iz leta 1989 režiserja Stephena Hereka, v katerem junaki, ki potujejo s pomočjo časovnega stroja, srečajo najbolj izjemne ljudi v zgodovini zgodovine, med drugim Sokrat.
96. "Salomonova pesem" - skladba, ki jo je izvedel Kazik, v besedilu katere se sklicuje na lik Sokrata: "Sokrat je želel / pričevanje resnice v vsaki besedi, / vendar je bil grozen krik: / Nihče noče vedeti resnice o sebi. Dobil je požirek hemlock. / Lažnivci med nami še vedno vodijo pot, / zato se bolečine ne smeš posmehovati, / uči se iz te lekcije: / Resnicoljubnost je lahko pogubna! / Srečen, ki se ji je izogibal!«
97. "Studia" - Hip-hop skladba Kotzija in LuckyLoop se nanaša tudi na Sokrata: "Sokrat je govoril, da spoštuje resnico v življenju, da bi bile tvoje besede bolj verodostojne od obljub drugih."
98. "Modrost … in je ne razumem" - Skladba v izvedbi glasbene skupine Czerwony Tulipan: "Oh, ne vem, ne vem, to je / Sokrat je skoraj kot jaz. / Včasih dobro, včasih slabo, / a vsa resnica je v travi.«
99. Socrates Drink The Conium - grška rock skupina, znana tudi kot Socrates, katere razcvet pade na sedemdeseta leta 20. Ime skupine se nanaša na smrt Sokrata s pitjem hemlock.
100. Sokratov zapor - Ime turistične atrakcije v Atenah na griču Filopapou, ki je domnevno mesto Sokratovega zapora pred smrtjo. Po mnenju raziskovalcev je šlo za starodavno lesno dvorišče in pravi kraj zapora je bil v Agori.