Zgrajena je bila na skali, ki štrli iz morja Monemwasia (grško: Μονεμβασία) je eno najlepših mest grškega Peloponeza, njegova lega pa takoj vzbudi asociacije na znameniti Gibraltar.
V preteklosti je bila Monemvasia pomembno pristanišče in uspešno trgovsko središče, danes pa spominja na odprt muzej arhitekture. Zidane hiše, pokrite z rdečimi ploščicami, ozki prehodi, bizantinske cerkve ali njihove ruševine, čudoviti razgledi - vse prepleteno s številnimi tavernami, restavracijami in trgovinami. Če obiščete jug Peloponeza, bi bil greh, da ne pridete sem!
Kratka zgodovina mesta
Od varnega zatočišča do najpomembnejšega srednjeveškega pristanišča na Peloponezu
Ko iščemo začetke mesta, se moramo vrniti VI stoletjeko so začeli Balkanski polotok poseljevati severne slovanske narode. Zavojevalci so se naselili po vsem Balkanu, zasedli najbolj rodovitna kmetijska zemljišča in prisilili staroselce v beg v utrjena mesta in težko dostopna mesta.
FOTOGRAFIJE: 1. Cerkev Hagija Sofija; 2. Sprehod po Gornjem mestu;
Grožnja je dosegla tudi Grka Laconia, zaradi česar so se njeni prebivalci odločili zgraditi varno trdnjavo. Izbrana lokacija je bila visoka skala, ki leži v bližini obale, ki se dviga iz morja, ki je bila s Peloponeskim polotokom povezana le z ozkim nasipom. Ta skala ima Dolžina 1,5 km, do 500 m širine in je približno visok 200 m. Na njenem vrhu je nastalo prvo naselje.
FOTOGRAFIJE: Monemvasia (Peloponez) - med sprehodom po Spodnjem mestu
Monemwasia od svoje ustanovitve sega dne 583 ali 584, do 1460 (s kratkimi odmori) je bil del Bizantinskega cesarstva. Skozi stoletja se je mesto iz majhnega naselja razvilo v eno najpomembnejših pristanišč in trgovskih središč Vzhodnega rimskega cesarstva, na kar je vplivala predvsem njegova lega med vzhodom in zahodom. Dinamičen razvoj se je začel X stoletjein v XIII stoletje cesar Andronik II Paleolog je meščanom podelila obsežne trgovske privilegije. V tem obdobju se je razširila najpomembnejša mestna cerkve, danes znana pod imenom Hagija Sofija.
FOTOGRAFIJE: 1. Pogled na Monemwas; 2. Med sprehodom po Spodnjem mestu;
Monemvasia je bila znana po svoji trgovini sladko okrepljeno vino Malmsey, pa tudi olivno olje, svilo ali naravno rdeče barvilo, imenovano kermes. Njeni prebivalci so delali predvsem v poklicih, povezanih s pomorsko trgovino. Ob obisku mesta je bilo najlažje naleteti na trgovce, mornarje, mizarje, lastnike ladij in … pirate. Poleg njih so imeli visok položaj tudi obrtniki, ki izdelujejo posodo, in kamnoseki, ki so gradili hiše. V zlatih časih je bila naseljena celo Monemvasia 60.000 ljudi!
SLIKE: 1. in 2. Sprehod po mestu; 3. Arheološki muzej;
Utrjeno mesto v bizantinskem slogu
Še danes je največji ponos mesta njegov prefinjen sistem utrdb. Monemvasia je bila ustanovljena v duhu bizantinskih mestnih gradov in je bila sestavljena iz treh obrambnih črt. Na najvišji točki skale (im akropola) stalna citadela v obliki kvadratne utrdbe s stolpi v vsakem vogalu, ki je bila zadnja obrambna točka.
Raztegnilo se je tik pod njim Zgornje mesto, tudi utrjen in zaščiten s strmimi pečinami, v katerih so bili najpomembnejši javni in verski objekti. Spodaj, na pobočju skale, s treh strani obdan z zidovi, je bil Spodnje mesto. Oba dela sta bila ločena z zidom, prehod med njima pa je bil mogoč le skozi monumentalna vrata, v katerih je bila garnizona.
FOTOGRAFIJE: 1. Monemwasia; 2. Sprehod po Gornjem mestu;
To je bil tradicionalni sistem bizantinskih mest, ki ga lahko opazimo tudi v Mistri in Solunu. Če bi napadalci želeli osvojiti Monemvasijo, bi se morali najprej prebiti skozi obzidje Spodnjega mesta, nato se prebiti v Zgornje mesto, ki se nahaja na pečini, in končno zavzeti citadelo.
O sposobnostih takratnih inženirjev in arhitektov najbolje priča dejstvo, da so prebivalci uspeli uspešno odbiti arabske invazije in invazijo Normanov v 1147.
Videz utrdb, ki so vidni danes, je rezultat kasnejše rekonstrukcije Benečanov, ki so uporabili prvotno traso obzidja in jih dodatno utrdili ter se prilagodili novim izzivom, to je uporabi topništva in obrambi pred njim.
Ime in vino
Ime Monemvasia izhaja iz dveh grških besed, mone in emvazijakar bi v kombinaciji lahko prevedli kot enkratni prehod. To je bilo posledica dejstva, da je bil po ozki cesti le en prehod v mesto.
Danes na otok vodi navaden most, a vse do konca XIX stoletja na njenem mestu je stala štirinajst obokana konstrukcija z lesenim dvižnim mostom na sredini, ki se je dalo dvigniti v primeru nevarnosti. Dostop do prehoda je bil dodatno zaščiten z stražnimi stolpi (ki jih ni več) na obeh koncih prehoda.
Benečani pa so uporabljali italijansko ime Malvazijaki je morda znana ljubiteljem vina. Iz tega je dobila ime priljubljena sorta grozdja malvazijaki ga gojijo na različnih območjih Sredozemlja (in ne samo). V preteklosti je bila Monemwasia eno glavnih središč trgovine s tem alkoholom.
Sodobni časi
Po padcu Bizanca je bila Monemvazija pod oblastjo Benečanov (lat 1460-1540 in 1690-1715) ali Osmani (1540-1690 in 1715-1821). V času vladavine slednjega so bile zgodovinske cerkve in nekatere javne zgradbe spremenjene v mošeje. Novi guvernerji so razširili tudi obstoječe utrdbe, jih okrepili in jim dodali bastione.
Tudi po zamenjavi oblasti Monemvasia ni prenehala biti pomembno trgovsko središče in ob upoštevanju takratnih gradbenih projektov bi lahko celo šteli, da je cvetela. Šele v drugem polčasu Osemnajsto stoletje, med rusko-turškimi vojnami je mesto padlo v gospodarski propad. Navsezadnje 23. julija 1821 bila je osvobojena in vključena v novonastalo grško državo.
Monemvasia: ogledi in praktične informacije
Sodobna Monemwasia je tipično turistično mesto. Žal so se zgodovinske zgradbe ohranile le v Spodnjem mestu, kjer so danes restavracije, trgovine in hoteli v očarljivih zgradbah.
FOTOGRAFIJE: Ena od cerkva - Monemwasia
Spodnji grad sicer ni eden največjih, a bi mu lahko rekli brez pretiravanja odprt muzej. Vredno se je sprehoditi po raznih stranskih ulicah, kjer najdemo ostanke bizantinskih cerkva in drugih spomenikov.
FOTOGRAFIJE: Monemwasia - na poti v Gornji grad
V primeru Gornjega mesta so se ohranili dobesedno posamezni objekti v celoti, ostali pa spominjajo na tipično arheološko najdišče – obiskovalci lahko najdejo predvsem temelje in ruševine. Kljub temu se splača iti v nadstropje, kjer nas poleg obnovljenih monumentalnih vrat in cerkve Haga Sofija čakajo čudoviti razgledi.
Podobno je s citadelo, od katere so se ohranili le ostanki. Za ljubitelje starih utrdb bodo zagotovo prava poslastica, drugi pa bodo morda občutili rahlo razočaranje. Še več, da okolica citadele ne ponuja spektakularnih razgledov, ki bi nam lahko nadomestili sprehod.
Najbolje je načrtovati od nekaj ur do največ pol dneva (če nameravamo tudi posedati v kateri od gostiln in počivati).
Če pridemo z avtomobilom, sta na izbiro dve možnosti parkiranja. Nekateri se ustavijo ob cesti, ki vodi do glavnih mestnih vrat. Parkiramo lahko tudi na parkiriščih na levi ali desni strani mostu, od koder nas čakajo naokoli 20 minut hoje. Bolj priročno nam je bilo parkirati pri mostu, tako da nam ni bilo treba skrbeti za morebitno blokado in težavo pri odhodu.
V mesto lahko vstopimo skozi eno od dveh vrat. Najbolj priročno je hoditi po cesti in vstopiti skozi glavna vrata. Lahko pa sledimo pešpoti, ki vodi proti zgornjim vratom. Možnost številka dve nam bo omogočila boljše razglede, glavna vrata pa bomo vseeno videli ob odhodu iz mesta.
Monemvasia: znamenitosti, spomeniki, zanimivi kraji
Spodnje mesto
Spodnje mesto (Kato Polis) je bilo trgovsko središče Monemvasije. Tu so se nahajale obrtniške delavnice, trgovine in hiše trgovcev in mornarjev. Območje je bilo polno tudi verskih središč. Iz virov vemo, da je bil vsaj eden v spodnjem delu mesta 27 krščanskih molitvenih krajev: cerkve, samostanski katoličani, kapele in družinske cerkve. Le nekateri od njih so preživeli do našega časa, tudi nekateri v propadu …
Med raziskovanjem tlakovanih ulic naletimo na primerke arhitekture iz različnih obdobij. Vendar se je ohranilo zelo malo prvotnih bizantinskih zgradb. Večina stavb izvira iz otomanskega in beneškega časa, čeprav so bile postavljene na temeljih obstoječih srednjeveških objektov. Danes so v zgodovinskih hišah gostilne, trgovine in nastanitveni objekti. Nekatere restavracije imajo lepe strešne terase, kjer lahko uživamo tako ob obrokih kot v čudovitem razgledu. Vse to dopolnjujejo očarljivi trgi z drevesi (npr. oljke).
Spodnje mesto ne zavzema zelo velike površine in se ga splača sprehoditi brez večjega načrta.
Arheološki muzej
malo Arheološki muzej (grško: Αρχαιολογική Συλλογή Μονεμβασιά) se nahaja v zgodovinski stavbi V šestnajstem stoletju stavba nekdanje mošeje, ki stoji na glavnem trgu v spodnjem delu mesta. Čeprav se objekt ne razlikuje po velikosti in enostavno ga lahko obiščemo v največ 20-30 minutahvsekakor je vredno ogleda.
Ponos zbirke so dekorativni kiparski elementi, shranjeni iz spomenikov spodnjega in zgornjega mesta. Posebno pozornost si zaslužijo: Templon iz 11. stoletja (v arhitekturi začetnik ikonostasa), najdena pri eni od spodnjih mestnih cerkva in Podboj iz marmorja iz 12. stoletja od vrat, vzetih iz Hagije Sofije.
Poleg njih obiskovalce pričakujejo: zgodovinski vodnjak, izklesan heraldični grb Beneške republike, marmorne plošče, krožniki in drugi porcelan ter opisne table, ki predstavljajo zgodovino mesta.
Trg in cerkev Elkomenos Christos
Poleg Arheološkega muzeja na glavnem trgu Spodnjega mesta si bomo ogledali še ločen zvonik, v središču postavljen top in Cerkev Elkomenos Christos (poljski Kristus v verigah).
Prvi tempelj na tem mestu je bil verjetno zgrajen v prvih stoletjih po ustanovitvi mesta, danes vidna stavba pa je svojo današnjo obliko dobila šele pod konec 17. stoletjako sta bila dozidana kupola in narteks (pokrito preddverje).
Najbolj znan spomenik templja je ikona, ki prikazuje Kristusovo križanje drugi polovici štirinajstega stoletja.
IN novembra 1979 to srednjeveško umetniško delo je postalo plen tatov. Na srečo so ikono že naslednje leto našli, vendar naprej 31 let je končal v Bizantinskem muzeju v Atenah. Samo v 2011 jo je uspelo pripeljati nazaj v Monemvasijo.
Portello (morska vrata) in majhna plaža
Približno na višini glavnega mestnega trga se nahajajo južna vrata (t Portello). Mimo nje pridemo do manjšega območja, ki je nekoč delovalo kot pristanišče, ki ga danes turisti uporabljajo kot plažo.
Vzhodni del obrambnega zidu
Če želite bolje spoznati obrambne utrdbe Monemvasije, se splača oditi do vzhodne meje Spodnjega mesta, kjer si bomo ogledali obnovljen del obrambnega obzidja (in lahko celo hodimo po njej).
Svetilnik
Po odhodu iz mesta se lahko premaknemo skozi vzhodna vrata proti obnovljenemu svetilniku od konec 19. stoletjaznotraj katerega je majhen muzej.
Kapela svetih apostolov
Eden najbolj nenavadnih krajev molitve v Monemvasiji je v skalo vklesana kapela svetih apostolov. Ima obliko majhne puščave, znotraj katere so ohranjeni fragmenti postbizantinskih stenskih poslikav.
Da pridemo do kapelice, moramo zaviti desno s poti, ki vodi iz Spodnjega v Zgornje mesto. Če želite notri, se boste morali povzpeti na skalo, a to ne bi smelo biti prevelik problem.
Zgornje mesto
Zgornji del mesta je popolno nasprotje spodnjega. Čeprav še vedno v XVII stoletje tukaj je bilo celo 500 gospodinjstev, to preživele so le ruševine, ki spominjajo na starodavna arheološka najdišča. V bizantinskem obdobju so Gornje mesto zasedli vladarji in aristokrati. Po beneški vladavini je območje izgubilo svoj pomen, v turških časih pa so se lahko tam naselili le predstavniki otomanske oblasti in turški dostojanstveniki.
Vijugasta pot nas bo pripeljala do Gornjega mesta, do katerega pridemo z zavijanjem pri zvoniku.
Tudi če nas ruševine ne zanimajo povsem, se vseeno splača iti gor in nas počakati bo lep razgled na Spodnje mesto. Vendar tam ne bomo našli nobenih lokalov ali drugih turističnih objektov.
Kompleks monumentalnih vrat
Prehod med Spodnjim in Zgornjim mestom so branila monumentalna vrata, ki so bila skozi stoletja strateška obrambna točka. Vratarnica je bila dvonadstropni kompleks, sestavljen iz skupine prostorov, ki jih uporablja garnizon, ki je ostal v službi mestnega upravitelja.
Iz zapiskov Od 17. stoletja Turški popotnik Evliy Celebi vemo, da so bile ob njegovem obisku nadvratne sobe kot počivališče in klub za vojsko.
Vrata so obnovljena in lahko prosto gledamo v zdaj prazne prostore, kjer so postavljene opisne table.
Cerkev Hagija Sofija
Stoji na robu strme pečine cerkev Hagija Sofija (Božja modrost) prvotno imenovan Panagija Hodegetrija, je bil najpomembnejši od bizantinskih sakralnih objektov. Po izročilu ga je postavila kraljeva dinastija l XII stoletje. V stoletjih je bila stavba večkrat spremenjena, v njej pa je bila izvedena prva večja rekonstrukcija XIII stoletje.
V osmanskih časih je bil tempelj preoblikovan v mošejo (južni steni je bil prizidan mihrab, torej molitvena niša). Zadnja večja rekonstrukcija je potekala v XVII stoletjeko je bila na zahodni strani dozidana dvonadstropna zgradba.
V prejšnjem stoletju je bil tempelj obnovljen in je v dokaj dobrem stanju. V notranjosti pritegnejo pozornost značilna kupola in ostanki stenske dekoracije.
Cisterne, otomanski mavzolej in drugi objekti
Ob ogledu ostankov Gornjega mesta naletimo na različne objekte - ruševine hiš (ki so bile nekoč dvo- ali trinadstropne), samostoječe stopnice ali ostanke drugih javnih zgradb.
V dokaj dobrem stanju so ohranjene tri zgodovinske cisterne, brez katerih mesto ne bi moglo delovati, ker Monemvasia ni imela naravnega vira vode.
Osmanski mavzolej, zgrajen v času prve turške vladavine (poletje 1540-1690). Kupolasta struktura je izrazit primer otomanske arhitekture, prav tako ruševine dvonadstropnih arabskih kopeli (znanih kot hamam).
Med sprehodom je vredno poiskati tudi ostanke cerkva iz bizantinskih časov.
Citadela
Citadela je bila zgrajena na najvišji točki skale in deloval kot zadnje obrambno mesto. Struktura je bila bizantinska utrdba, zgrajena na kvadratnem načrtu s štirimi stolpi na vsakem vogalu. Od severovzhodnega konca citadele se je dolgo obzidje končalo z okroglim stolpom.
Stene stavbe so se ohranile do našega časa. Do nje pridemo v cca 15 minut začenši od vrat, ki ločujejo zgornje in spodnje mesto.
Žal bližina citadele ni najboljša razgledna točka - spodaj si bomo lahko ogledali ruševine stavb, okolice pa ni več videti.
V bližini trdnjave še vedno sv. XVI stoletje na severnem pobočju skale je bil vhod, ki je omogočal dostop do Gornjega mesta. Samo tam notri 1564 Vitezi Malteškega reda so poskušali priti v mesto, vendar so bili odbiti. Po tem dogodku so se Osmani odločili prehod zazidati in postaviti t.i Rdeči zid (Mura Rossa)ki je dobil ime zaradi rdeče malte, uporabljene pri njeni gradnji.
