Ne zavedajo se vsi, da Rim, natančneje območje onkraj starega Avrelijanove stene, ima temno skrivnost: desetine kilometrov podzemnih koridorjevkjer so prvi kristjani pokopali svoje mrtve. Mnogi ljudje povezujejo katakombe le s kristjani, vendar so Judje in navadni Rimljani (zdaj imenovani pogani) tudi svoje mrtve pokopavali v podzemnih komorah, in to še preden je nova religija prišla v cesarstvo.
Trenutno se vse podzemne nekropole sveta imenujejo katakombe, vendar to ime prihaja iz Rima in se je sprva uporabljalo le za začetni fragment katakomb sv. Sebastijana, zgrajena na mestu nekdanjih kamnolomov. Težko je reči, od kod izvira beseda katakombe. Možno je, da je šlo za kombinacijo dveh besed, s katerimi so Rimljani opisali kraj pridobivanja vulkanskega pepela – samo ime pa naj bi pomenilo »bližino podzemnih izkopavanj«. Tako ga predstavljajo tudi vodniki po katakombah, čeprav je o imenu več teorij.
V prvih stoletjih krščanstva (bolj ali manj od začetka drugega do začetka četrtega stoletja) je v okolici Rima nastalo celo ducat podzemnih pokopališč, med katerimi lahko nekatera obiščemo med vodenimi ogledi.
Zgodovina rimskih katakomb
Skoraj od samega nastanka Rima je veljalo strogo pravilo v mejah mesta je prepovedano pokopati trupla pokojnikov. Zaradi tega so bila pokopališča, mavzoleji in nagrobniki zgrajena stran od mestnih središč. Glavne ceste so bile priljubljena izbira za pokopališče. Da bi to izvedeli, je dovolj, da se sprehodite po mavzolejih Appian Way (Via Appia). Razmere so bile drugačne med močnimi Rimljani, ki so imeli v lasti primestna posestva in znotraj svojih meja zgradili impresivne grobnice.
IN 1. stoletjetik po prihodu krščanstva privrženci nove vere niso imeli svojih pokopališč in so bili pokopani skupaj z ostalimi Rimljani. Na začetku so se začele pojavljati prve čisto krščanske nekropole 2. stoletje pod domovi bogatih Rimljanov, ki so se spreobrnili v novo vero. Po spreobrnitvi so želeli podpreti novo gibanje in dali na voljo prostor za pokop; najprej za mučence, družino in prijatelje. Nekatere katakombe so poimenovane po nekdanjih posestnikih, kot sta katakombe Domitilla in Priscilla. Šele kasneje so bila ustanovljena pokopališča pod oblastjo cerkve, kot npr katakombe sv. Kalikst.
Pri postavljanju prvih katakomb nihče ni pričakoval njihove končne oblike, zato so začeli s kopanjem plitvih rovov oziroma kript, ki so jih sčasoma dograjevali. Po celotni dolžini hodnikov so na obeh stenah nastale obokane niše (arkosolia), v katere so bila nameščena trupla. Ko je začel prihajati plaz privržencev nove vere (in s tem mrtvih), je bil uveden drugačen pristop - začelo se je kopanje, zaradi česar so se začele pojavljati visoke galerije. Po doseženi ustrezni višini se je pričelo z izkopavanjem novih etaž, do katerih so vodile stopnice. V primeru katakomb okoli Apske poti ta pristop ni bil tako zapleten, ker je bil izkopan v vulkanskem tufu.
V nasprotju s prvim videzom so se rimski vladarji zavedali obstoja podzemnih krščanskih nekropol in s tem niso imeli večjih težav. Bolj, da so bili nekateri cesarji do nove vere ravnodušni ali celo prijazni. Situacija se je spremenila v 257 letko je cesar Valerijana kristjanom prepovedal vstop v katakombe. Očitno je bilo to prepoved zaradi velikosti rovov in hodnikov težko uveljaviti, čeprav so se kristjani morali skrivati in izkopane zemlje niso dvigovali na površje. Stanje se je na začetku normaliziralo 4. stoletje v času vladanja cesarja Konstantin Velikiki je z Milanskim ediktom uvedel svobodo vere po vsem cesarstvu.
Milanski edikt je popolnoma spremenil način delovanja kristjanov. Kljub temu, da so katakombe uporabljali naslednja stoletja, so mrtve začeli pokopavati na pokopališčih ob bazilikah, ki so bile zgrajene na krajih smrti mučenikov po mestu. Podzemne grobnice pa so privabljale romarje iz vsega krščanskega sveta, ki so verjeli v zdravilen učinek bližine posmrtnih ostankov svetnikov. Katakombe so začele padati v pozabo naokoli VIII-IX stoletjako so se papeži odločili, da bodo posmrtne ostanke svetnikov prenesli v cerkve po vsem Rimu.
Podzemne nekropole so bile pozabljene do XVI stoletjeko je malteški arheolog Antonio Bosio ponovno je odkril nekaj podzemnih pokopališč (vključno z Domitillinimi katakombami). Z njim je povezana precej temačna zgodba, saj se popotnik med iskanjem skoraj ni izgubil v goščavi rovov, kar bi ga lahko stalo življenja. Po smrti arheologa je izšla knjiga z njegovimi zapiski z naslovom Roma sotterranea (pl. Rim pod zemljo). Odkritelj katakomb sv. Kalikst, Giovanni Battista De Rossi, ki je živel skoraj tri stoletja pozneje.
Katakombe južno od starega mestnega obzidja
Južno od starih dni Avrelijanske stene trije podzemni kompleksi so odprti za javnost: nahajajo se ob starodavni Apijevi poti Katakombe sv. Kalikst in Katakombe sv. Sebastian in Katakombe (svete) Domitille nahaja malo bolj zahodno.
Vsi so si po postavitvi rovov in prehodov pravzaprav podobni, razlikujejo pa se po komorah (in mavzolejih), freskah in okrasih, ki jih najdemo v njih. Najbrž ne bi mogli jasno odgovoriti na vprašanje o najbolj zanimivih izmed njih – najbolje je, da izberete sami na podlagi fotografij, ki so na voljo na uradnih spletnih straneh, in njihovega osnovnega opisa. Če imamo več časa, se splača obiskati dva od treh ali celo vse, čeprav bodo skupni stroški takšnega izleta visoki.
Vse katakombe je mogoče obiskati le med vodenim ogledom. Na srečo so na voljo izleti v angleškem jeziku. Vstopnice kupimo na blagajnah že na licu mesta. Ogledi trajajo cca 35-40 minut. Med njimi bomo šli skozi nekatere predore in si ogledali najpomembnejše prostore. Vodnik (v našem primeru so bili menihi) skuša na zanimiv in razumljiv način povedati zgodovino krajev in katakomb. Med ogledom je prepovedano fotografiranje.
Pozor!
- notri je stalna in razmeroma nizka temperatura. Pri ogledu katakomb moramo upoštevati določeno število stopnic, nekateri hodniki so precej ozki, a pot ne bi smela predstavljati težav za vsakogar, ki je tudi v zmerni fizični formi.
- katakombe so zaprte za zimo - običajno v drugi polovici decembra in v začetku januarja. Če pridemo v tem obdobju, preverimo, ali bodo izbrani objekti zagotovo odprti.
Težko je reči, v kolikšni meri je možna situacija pomanjkanja mest. Katakombe sv. Callixtes so precej priljubljeni, čeprav se nam zdi, da so precej med organiziranimi izleti. Maja je z nami z avtobusom prišlo dobesedno nekaj ljudi in takoj smo kupili karte za prvi prosti termin.
Katakombe sv. Kalikst
Nahaja se na Na Apijevi poti (Via Appia) so katakombe sv. Callisto (italijansko: Catacombe di San Callisto) so največji najdeni podzemni pokopališki kompleks. Ime se nanaša na lik diakona Kalikstki ga papež Zefirin dodelil nalogo ustvarjanja in skrbi za to nekropolo. Kasneje je Kalikst postal papež in mučenik.
V notranjosti bomo med drugim videli:
- Papeževa kripta Z 3. stoletjekjer je pokopanih 9 papežev in 8 škofov,
- sv. Cecilijakjer je nekoč stal sarkofag s svetnikovim telesom, zdaj pa je replika svetnikovega kipa na mestu, kjer so ga po legendi našli; relikvije sv. Cecilija in originalna skulptura se nahajata sv. Cecilije v Trastevereju,
- galerije imenovane Kubikula zakramentovs stenskimi freskami v dobrem stanju,
- obsežni in široki hodniki, napolnjeni s pogrebnimi nišami.
Katakombe so odprte vsak dan razen srede od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Cena izleta je 8 € za odrasle in 5 € za mlade od 6 do 15 let. Vstopnice za ogled v izbranem jeziku kupimo na blagajni. (posodobljeno januarja 2022)
Priti do katakomb z javnim prevozom je precej preprosto. Tik ob vhodu v katakombe je postajališče Katakomba S.callistood katerega bomo dobesedno nekaj minut hoje oddaljeni. Na avtobusni postaji, na primer, avtobus 218 odhod iz bližine sv. Janeza v Lateranu ali z avtobusom 118 postanek v Koloseju ali kopališču Karakala. Pozor! Na avtobusu ne moremo kupiti vozovnice. (posodobljeno januarja 2022)
Iščete informacije o katakombah sv. Calliksta je najbolje, da obiščete uradno spletno stran v poljščini. Tam bomo našli fotografije najpomembnejših prostorov in veliko praktičnih informacij.
Katakombe sv. Sebastian
Katakombe sv. Sebastian (lastnik: Catacombe San Sebastiano) so manj kot kilometer od katakomb sv. Kalikst, v približno 10 minutah pa se bomo premikali med obema kompleksoma. Vhod v podzemne hodnike najdete na sv. Sebastian zunaj obzidja (v lasti Basilica di San Sebastiano Fuori le Mura)ki je bila postavljena na mestu mučenikovega groba.
Podzemna nekropola je nastala z uporabo opuščenih kamnolomov vulkanskega tufa in je bila sprva edina imenovana katakombe. V notranjosti so ohranjene tako krščanske kot rimske grobnice. Po legendah so bila v katakombah nekaj časa trupla svetnika Petra in Pavla.
V notranjosti bomo med drugim videli:
- kripta, v kateri je grob sv. Sebastiankjer bomo videli doprsni kip svetega dleta (verjetno) Bernini,
- trije rimski nagrobniki iz 1. stoletjaki so okrašena z dobro ohranjenimi štukaturami, mozaiki in slikami,
- zgodnjekrščanski simboli na stenah,
- muzej sarkofagov iz 3. in 4. stoletja.
Obisk katakomb sv. Sebastijan konča z odhodom v cerkev svetnikovega imena. Tam je vredno preživeti trenutek in si med drugim ogledati relikvija ene od puščic, ki je po legendi prebodla svetnika.
Katakombe sv. Sebastiana so za obiskovalce odprti od ponedeljka do sobote od 10.00 do 17.00. Zadnji sprejem je ob 16.30. Cena izleta je 8 € za odrasle in 5 € za mlade od 6 do 15 let. Vstopnice za ogled v izbranem jeziku kupimo na blagajni. Podatki o potovanju so podobni tistim, ki so opisani v katakombah sv. Kalikst. (posodobljeno januarja 2022)
Najnovejše informacije najdete na uradni spletni strani. Žal so opisi sob na voljo samo v italijanščini. (od januarja 2022)
Domitilije Katakombe
Katakombe Domitilla (italijansko: Catacombe Domitilla) so ena najstarejših in najobsežnejših krščanskih katakomb. Njihova skupna velikost je skoraj 17 kilometrov se razprostira na štirih nivojih, od katerih je javnosti na voljo le majhen delček.
Sprva je bila zasebna nekropola, ustanovljena na pripadajočem ozemlju Flavii Domitilla (kasneje sv. Domitila), cesarjeva vnukinja Vespazijan, tik ob obstoječi grobnici rimske družine Flavijanov. Domitylla je bila zaradi svoje vere izgnana iz Rima na otok Ponza. Ni povsem znano, ali je umrla mučeniško, ker ena od hipotez domneva, da je umrla v požaru na lastnem domu. Njeno truplo so pripeljali nazaj v Rim in pokopali v katakombah.
Domitilline katakombe niso na Apijevi poti in približno dva kilometra stran blizu druge starodavne poti - Via Ardeatina. V podzemni nekropoli sta pokopana dva mučenca iz časov preganjanja cesarja Dioklecijana - Nereus in Ahil. Oba sta bila rimska vojaka, ki sta dala življenje za svojo vero. IN 4. stoletje nad njihovimi grobovi je bila zgrajena bazilika.
V notranjosti bomo med drugim videli:
- delno podzemna pokopališka bazilika,
- ostanek po zgodnjekrščanske freske (vključno z dobro ohranjeno sliko dobrega pastirja), bogato okrašena nagrobna niša sv. Domitilla,
- majhen muzej z najdbami iz katakomb.
Katakombe so odprte vsak dan razen torkov od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Zadnji ogled se odpelje 30 minut pred zaprtim časom. Cena izleta je 8 € za odrasle in 5 € za mlade od 6 do 15 let. Vstopnice za ogled v izbranem jeziku kupimo na blagajni. (posodobljeno januarja 2022)
Do katakomb se lahko pripeljemo z enim od avtobusov, npr. avtobusom številka 160, ki odpelje iz bližine Kopališča Karakala. Izstopimo na postajališču Navigatori, od koder nas čaka še kakšnih 10 minut hoje. Do Domitillinih katakomb lahko pridemo tudi v približno 20 minutah iz bližine katakomb sv. Kalikst. (posodobljeno januarja 2022)
Če želite izvedeti več in preveriti trenutni odpiralni čas oziroma cene, lahko obiščete uradno spletno stran, ki jo vodijo uradni varuhi kompleksa – misijonarji iz Kongregacije Božje besede (latinsko Societas Verbi Divini).