V zadnjih desetletjih je otok Cape Breton, ki je del kanadske province Nova Škotska, razvil pomembno turistično industrijo. Ta otok smo večkrat obiskali s pomočjo križarke, ki je priplula v pristanišče Sydney, in želeli smo izvedeti več.
Otok Cape Breton je severovzhodni del Nove Škotske, druge najmanjše province Kanade. Otok pokriva površino 6.406 kvadratnih kilometrov in ima 135.974 prebivalcev (od leta 2011) "Cape Bretons" ali "Capers" predstavljajo približno 15 odstotkov prebivalstva province Nova Škotska.
Italijanski mornar in raziskovalec John Cabot je obiskal otok med svojim potovanjem v letih 1497-1498. Medtem ko zgodovinarji razpravljajo o tem, ali je Kabot najprej obiskal otok Breton ali Novo Fundlandijo, je Cabotovo odkritje obeleženo na otoku Breton na otoku Cape Breton.
Prvi prebivalci Cape Bretona so bili verjetno predniki avtohtonih prebivalcev Mí'kmaqa, ki so naselili otok v času prihoda Evropejcev.
Otok, dolg 177 kilometrov, je večinoma hribovit in gozdnat, v Bretonskem višavju se dviga do 1745 metrov nadmorske višine.
Jezero Bras d'Or, eno največjih plimskih jezer s slano vodo, pokriva 684 kvadratnih kilometrov v središču otoka Cape Breton.
Otok Cape Breton je od preostalega dela Nove Škotske in kanadske celine ločen z ožino Canso, ki je široka 3 kilometre. 130 metrov široka, s skalami polna Canso Causeway, zgrajena leta 1955, omogoča dvosmerni promet vozil in enojno železniško progo, da doseže otok Breton s polotoka Nova Škotska.
Ta otok je bil v lasti Francozov od 1632 do 1763 in je bil znan kot "Ile Royale", kraljevi otok Francozov.
Začenši z ribiško vasico leta 1713, so Francozi zgradili trdnjavo Louisbourg med 1720-1740. Louisbourg, znan po izvozu rib in olja iz jeter polenovke, je postal tretje najbolj obremenjeno pristanišče v Severni Ameriki (za Bostonom in Philadelphio).
Britanski kolonisti so leta 1745 zavzeli trdnjavo Louisbourg, a so se vrnili Francozom v zameno za evropska obmejna mesta (zdaj del Belgije).