Kosi spadajo med priljubljene in zlahka prepoznavne srednje velike ptice iz družine drozgov. So tudi izjemno aktivne pevke in nam s svojimi trili polepšajo večere že od marca. Katera so druga zanimiva dejstva, povezana s temi pticami?
Odrasli samci kosov imajo črno perje, od katerega se jasno razlikujeta značilen rumeni kljun in rumeni obroč okoli oči. Perje samic je črno-rjavo, s pikastimi prsi. Barva kljuna je rjava.
Mladi kosi imajo tudi v prvem plašču rjav odtenek. Šele po prvem plesninju začne njihovo pokrivno perje dobivati odraslo barvo, razen remige in rectrices, ki omogočajo določitev njihove starosti. Šele sredi poletja, v drugem letu življenja, popolnoma spremenijo perje v odrasle.
Kosi gnezdijo ob njih od marca do avgusta, v nizkih trnastih grmih, živih mejah, na zgradbah ali celo v balkonskih boksih. Njihova notranjost je t.i pats, torej obložene plasti zemlje in komposta s travniki.
V eno zalego damo 3-5 zelenkasto-modrih in rjavo-rjavo pikastih kosovih jajčec. Med letom so kosi sposobni vzgojiti kar 5 zalegov. Mladiče sprva hranita oba starša, po 14 dneh pa začnejo zapuščati gnezdo.
Kosi se naravno pojavljajo v gozdovih in gozdnatih območjih, živijo pa tudi v mestih, kjer se njihove populacije trajno naselijo.
Potepajoči kosi iz gozdnih populacij lahko pojejo bolj zapletene melodije kot njihovi naseljeni bratranci v mestu. Najverjetneje se potniški kosi med svojimi potovanji naučijo veliko več melodij kot samci v južni Evropi, mestni kosi pa se lahko učijo le od omejenega števila samcev s sosednjih ozemelj.
Na Poljskem so kosi pod strogo zaščito, v mnogih južnoevropskih državah pa divjad.
Evropski kosi se selijo jeseni in preživijo zimo v toplejših podnebjih držav okoli Sredozemskega morja.