Mickiewicz je poljski "bard" - ali pravzaprav bard vedeževalcev -, kljub temu pa njegov lik uživa precej kipsko slavo, in razen dejstva, da je bil Mickiewicz velik pesnik, večina ljudi o tem pesniku ne ve veliko.
Škoda, ker je zelo barvit lik. Navdušen nad folkloro in eksotiko, močno vpet v politične dejavnosti, pa tudi v delovanje skrivnostnih, skrivnostnih združenj.
Mickiewicz v nasprotju z videzom ni samo pesnik. Bil je popotnik (od potepanja po Rusiji do dveletnega potovanja po Evropi) in oče dveh otrok. Nekdo, ki je po eni strani s svojimi literarnimi improvizacijskimi spretnostmi navduševal tudi najbogatejše in najzahtevnejše ljudi, a je kljub temu občasno naletel na finančne težave.
Malo samotar, malo nekdo drug, ki se je moral soočiti z neizpolnjeno ljubeznijo, pa tudi z dolgoletnim izgnanstvom iz dežel, ki jih je tako ljubil. Mickiewicza lahko opišemo kot »vse to«, o njem pa lahko poveš tudi veliko, veliko več.
Ta »več« je tik spodaj, vsebovan v sto zanimivostih o tem, paradoksalno, podcenjenem, niti ne izstopajočem, ampak preprosto zanimivem (zaradi življenja, osebnosti, značaja) umetniku.
1. Adam Mickiewicz je bil samotar, še posebej kot otrok.
2. Tudi ta pisatelj je bil muhast otrok in nagnjen k žalosti – namesto da bi se igral z vrstniki, se je bolj nagibal k temu, da se je skrival v kotu in jokal.
3. Kot otrok je sam priznal, da je začutil nagnjenost k jasnovidnosti.
4. Bil je pesimističen pisatelj, pogosto pahnjen v obup zaradi moteče slutnje o usodi svojih prijateljev.
5. Njegove igre iz otroštva so bile milo rečeno nenavadne – rad naj bi se sprehajal po pokopališčih ali obiskoval ruševine. Priča in tisti, ki je pripovedoval o tovrstnih podvigih mladega Mickiewicza, je bil njegov brat Franciszek Mickiewicz.
6. Avtorjeva nagnjenost k osamljenosti naj bi nekoliko minila v študentskih letih, ko naj bi Mickiewicz našel ravnovesje med delom, včasih zase, in družabnim življenjem.
7. Mickiewicz je verjel, da sta "dve glavi boljši kot ena" in je zelo cenil razmišljanje o življenju in literaturi skupaj s prijatelji.
8. Podatke o njegovem univerzitetnem življenju pa je težje preveriti zaradi majhnega števila virov, v katerih bi lahko prebrali o tistem obdobju njegovega življenja.
9. V Tretiakovi knjigi "Młodość Mickiewicza" lahko izvemo, da Mickiewicz zagotovo ni bil ekstrovertirana oseba. Odlikovali naj bi ga pobožnost, krotkost in skromnost.
10. Mickiewicza naj bi duhovnik, s katerim je nekaj časa živel, prepričal ali celo prisilil k pogostim verskim obredom.
11. Te prakse naj bi ga povzročile odpor do vere, kar naj bi bilo izraženo s priznanjem izgube vere v četrtem delu Dziadyja.
12. Mickiewicz je zelo rad bral Voltaira, ki so mu očitali tudi nihanja v obstojnosti pisateljevih verskih občutkov.
13. Mickiewicz se je posvetil prevajanju pesmi tega avtorja (»Device iz Orleansa«). V tem delu naj bi očitno odmeval Voltairov ciničen odnos do sveta, ki naj bi se ga Mickiewicz naučil od tega pisatelja.
14. Mickiewiczeva literarna dela naj bi očarala oblika in ne vsebina.
15. Imel je posebno šibkost do branja in občudovanja prilagodljivih pisateljev.
16. Med študijem je Mickiewicz bistveno razširil svoje znanje o zgodovini filozofije, tako da je bilo na koncu, kot rezultat študija, njegovo znanje o tej temi pomembno.
17. Njegova strast do filozofije je razkrila svojo racionalno, ne čustveno plat – cenil naj bi na primer Humeovo etično misel, ki je verjel, da moralna ocena dejanja ni odvisna od motivov storilca, temveč od učinkov tega, kar je bilo narejeno.
18. Mickiewicz je bil tako navdušen nad filozofijo, da je ljudi celo pozival k študiju tega področja znanja, na primer v "Opombah o periodiki" (znanstveni sestanek, ki je potekal 26. marca 1820)
19. Že njegova prva velika pesniška publikacija (sploh ne prva) se je izkazala za pomemben dogodek za poljsko literaturo - šteje se zvezek "Poezyj", ki je izšel leta 1822.
simbolni začetek poljske romantike.
20. Mickiewicz je bil aktiven tako v združenjih filomatov kot filaretov. Filomati so bili skrivna zveza »ljubiteljev znanja«, filareti pa so se imenovali »ljubitelji kreposti«. Zanje je bila značilna večja čustvenost.
21. Mickiewiczev prvenec je imel klasicističen slog.
22. V svojih delih je pogosto uporabljal folklorne like, na primer rusalke.
23. Ena izmed pogostejših »fantastičnih« figur v Mickiewiczovih delih je hudič.
24. Na folkloro se je skliceval ne le dobesedno (opis podeželskega življenja), ampak tudi bolj subtilno – opisoval ljudske običaje, verovanja in jih razlagal.
25. Lik viteza se pogosto pojavlja tudi na straneh Mickiewiczevih del.
26. Mickiewiczeve junake pogosto bolj ali manj vodijo načela viteškega zakonika.
27. Mickiewicz je našel navdih v Homerjevi "Iliadi" in njegova dela stiliziral kot "stara".
28. Pri ustvarjanju likov, predvsem pa pri opisovanju njihovega vedenja, se je pogosto skliceval na pojem "tradicija", izhajajoč tako iz poljskih kot evropskih običajev.
29. V njegovih delih je razviden motiv potepanja, premikanja.
30. Pogosto je pisal navtične pesmi.
31. Mickiewiczeva romantika je bila (ali vsaj je bila) precej nenavadna – pisateljevega romantičnega pristopa do pisateljevega življenja ni zaznamoval toliko individualizem (ki je na splošno značilen za romantiko), temveč pripravljenost, da posameznika podredi družbi. in da se žrtvuje za dobro skupnosti.
32. Krasickijeve pravljice so brali Mickiewiczu v njegovi družinski hiši.
33. S pisanjem rimanih pesmi je Mickiewicz prav tako želel vzbuditi patos in smeh pri prejemnikih.
34. V sklopu vaj je pisal komične komade.
35. Članstvo v društvu Philomaths je povzročilo aretacijo Mickiewicza.
36. Mickiewicz je veliko potoval po Evropi. Med drugim je obiskal Nemčijo, Švico in Italijo.
37. Poslušal je Heglova predavanja v Berlinu.
38. Medtem ko je nekaj časa živel v Parizu, je predaval latinsko književnost.
39. Mickiewicz ni prispeval le k življenju poljskega literarnega življenja, ampak tudi (bolj ali manj neposredno) k literaturi v Rusiji, Franciji in Švici.
40. V glavah ljudi izven Poljske pa ima Mickiewicz še vedno obrobno vlogo.
41. To situacijo naj bi spremenila ena redkih angleških biografij tega pisatelja - »Adam Mickiewicz. Življenje romantika ", ki ga je napisal Roman Koropecki, ameriški slavist ukrajinskih korenin.
42. Med vstajo v Varšavi je Mickiewicz stopil v stik z vstajniško oblastjo. Zaradi upora in teh stikov je Mickiewicz napisal "ustajniške pesmi", kot so "Śmierć Pułkownika", "Reduta Ordona" in balado "Pobeg".
43. Mickiewicz je delal na končnem urejanju dedkov v Parizu.
44. Tam je delal tudi večino svojih pravljic in začel delati na "Pan Tadeusz".
45. Mickiewicz je objavil novinarske članke v "Polish Pilgrim" - reviji, ki je izhajala v izgnanstvu v letih 1832-1833.
46. Mickiewicz je nekaj časa skrbel za svojega bolnega prijatelja-ustajnika Stefana Garczyńskega. Pesnik je bil takrat v Švici. Bilo je julija 1833.
47. "Pan Tadeusz" se je v tisku prvič pojavil jeseni. Njena izdaja pa je bila končana poleti, junija 1834.
48. Leto izida »Pan Tadeusz« je bilo za Mickiewicza posebno leto tudi zato, ker se je takrat poročil. Zapletel se je s Celino Szymanowsko.
49. Zato se je rodila Mickiewiczeva najljubša hči Maria. Pesnik naj bi jo imel naklonjenost med svojimi drugimi otroki.
50. Mickiewicz je pisal v francoščini. Na ta način je nastala drama, od katere pa se je ohranilo le malo.
51. Leta 1838 je izšla skupna izdaja Mickiewiczovih del.
52. Rojen 27. junija 1838 je Mickiewiczev sin Władysław kasneje postal očetov biograf. Bil je tudi založnik pesnikovih del.
53. Mickiewicz je imel prvo predavanje v okviru predavanja o latinski književnosti v Parizu 12. novembra 1839.
54. V Lozani v Parizu je Mickiewicz napisal nekaj svojih najlepših pesmi, kot sta "Nad veliko in čisto vodo" in "Sanjanje o ljubezni". Zanimivo je, da teh del v času svojega življenja ni delil. Dostop do teh besedil je bil pridobljen po avtorjevi smrti.
55. Marca 1848 se je imel Mickiewicz priložnost udeležiti avdience, ki mu jo je podelil papež Pij IX.
56. Marca 1849 je izšla prva številka »Trybuna Ludów«. Mickiewicz je naveden kot urednik revije, pripravlja pa tudi članek za to prvo številko.
57. V obdobju od aprila do junija 1848 je Mickiewicz organiziral poljsko legijo.
58. Mickiewiczovo delo na »Tribuni narodov« pa ni trajalo dolgo. Začelo se je marca 1848 in končalo oktobra istega leta, ko je Mickiewicz napisal pismo, v katerem je svoje sodelavce obvestil o svojem odstopu.
59. Mickiewicz je bil nekaj časa knjižničar.
60. Leta 1855 umre pisateljeva žena.
61. Istega leta umre tudi sam Mickiewicz. Odhaja v Carigrad. Vzrok njegove smrti je bila epidemija kolere.
62. Pesnikovo telo je bilo pokopano leta 1856 (Mickiewicz je umrl konec 1855), v Parizu.
63. Leta 1890 pa je bil Mickiewiczev pepel pokopan na Poljskem, v kripti Wawelske katedrale v Krakovu.
64. Mickiewicz si deli naziv največjega pesnika poljskega romantičnega obdobja z Juliuszom Słowackijem.
65. Mickiewiczev oče je delal kot sodni zagovornik.
66. Mickiewiczev rojstni kraj je bil Nowogródek.
67. Med študijem je Mickiewicz živel predvsem od štipendije, ki jo je kasneje delal kot učitelj v okrajni šoli v Kaunasu.
68. Med študijem je imel zgodovinar Joachim Lelewel velik vpliv na osebnost, znanje in talent Mickiewicza.
69. Člani društva filomatov so bili skupaj z Mickiewiczom: Tomasz Zanen, Jan Czeczot, Józef Jeżowski, Onufry Pietraszkiewicz in Franciszek Malewski. Bili so pesnikovi najbližji prijatelji.
70. Tako društvo filomatov kot društvo filaretov sta poleg dejstva, da sta delovali zgolj kot samoučni skupini, imeli tudi domoljubno razsežnost. Njihov cilj je bil pripraviti svoje člane na življenje, da so del naroda brez občutka za lastno državnost.
71. Izraz njegove fascinacije nad obema asociacijama je bilo Mickiewiczovo pisanje del Ode do Młodości in Pieśń Filaretów.
72. Maryla, ki pooseblja nesrečno ljubezen v Mickiewiczovih delih, je »odmev« pesnikove nesrečne ljubezni do Marije iz Werszczaka, dejansko doživete.
73. Na Mickiewiczevo delo bo močno vplival stik s folkloro v različnih oblikah.
74. Poznal je tako poljske kot beloruske ljudske pravljice. Obe zgodbi sta ga močno navdihnili.
75. Mickiewicz je ljubezen do folklore pridobil iz domačega doma, nato pa se je zanimanje za to temo začel sam.
76. Folklor je bil za Mickiewicza dragocen tudi iz političnih razlogov, saj naj bi v njegovih očeh krepil občutek pripadnosti deželi, od koder so prišle zgodbe.
77. Plod literarnih navdihov folklore so med drugim »Ballady i Romanse« ali, bolj očitno, »Dziady«.
78. Zapor, sojenje in izgnanstvo v Rusiji (kot posledica odkritja delovanja dveh tajnih družb, ki jima je Mickiewicz pripadal) so bili dogodki, ki so močno vplivali na pisateljevo osebnost in dali njegovemu življenju dramatičen in romantičen značaj.
79. V Rusiji se je Mickiewicz spoprijateljil z zarotniki, vključno s Kondratijem Rylejewom, in tudi z Aleksandrom Puškinom.
80. Bil je tudi v Rusiji »na salonih« in na teh razkošnih srečanjih je zaslovel po svoji sposobnosti improvizacije.
81. Med potovanjem na Krim se je rodilo njegovo zanimanje za orientalsko kulturo in navdušenje nad eksotično pokrajino.
82. Mickiewicz je opisal izkušnjo izgnanstva v Rusiji, na primer v takih delih, kot so; 'Sonety' (1826), 'Konrad Wallenrod' (1828) ali v pesmi 'Prijateljem Moskovljanov' (1832).
83. Mickiewicz je maja 1829 zapustil Rusijo.
84. Mickiewiczevo potovanje / potepanje po Evropi je trajalo skoraj dve leti (in začelo se je potem, ko je pesnik zapustil Rusijo).
85. V Parizu je Mickiewicz deloval tudi pod domnevnim imenom Adam Muhl, ki ga je sprejel v politične namene.
86. V ozračju poraza Varšavske vstaje (1830-31) je Mickiewicz napisal tretji del Dziady.
87. Mickiewicz in Juliusz Słowacki sta se poznala.
88. V Parizu je Mickiewicz močno podpiral manifestacije življenja Poljakov v izgnanstvu, kar se je pokazalo na primer v članstvu v literarnem društvu, društvu za znanstveno pomoč in nacionalnem odboru Lelewel.
89. Drame, ki jih je Mickiewicz napisal v francoščini, so ga rešile v težkem finančnem položaju.
90. Nič čudnega – Mickiewicz je moral skrbeti za šest otrok.
91. Vendar teh dram, namenjenih francoskemu gledališču, ni bilo mogoče uprizoriti.
92. Mickiewiczevih predavanj v tujini v Franciji so obiskovali tako Poljaki kot tujci, ki so tam živeli. Njegovo znanstveno delo je bilo zelo priljubljeno.
93. Med temi predavanji je Mickiewicz med drugim promoviral protimonarhistične napoleonske ideje kot tudi mistične nauke Andrzeja Towiańskega.
94. Ni bilo posebej v skladu s tem, kar je bilo dejansko dovoljeno početi na francoski univerzi, zato je bil Mickiewicz leta 1844 suspendiran z mesta predavatelja.
95. Po smrti svoje žene je Mickiewicz zapustil svoje mladoletne otroke, da bi potoval in podprl Poljsko pri ponovni svobodi.
96. Ponovna pridobitev neodvisnosti Poljske je bila tesno povezana z osebo Napoleona III.
97. Smrt Mickiewicza je med Poljaki povzročila močno žalovanje, ker so verjeli, da je njihov "duhovni vodja" umrl v boju za svobodo.
98. Ljubezen do svobode, tako značilna za Mickiewicza, je na splošno značilnost romantike in vseh ustvarjalcev, ki ustvarjajo v tem duhu.
99. Mickiewicz je prevedel "Giauro" Lorda Byrona.
100.Mickiewicz v "Ballady i Romansach" neposredno nasprotuje občutku racionalnosti ("steklo in oko"), pri čemer se odloči za občutke in sproži tovrstno čustveno težnjo v poljski književnosti.