Abhazija je delno priznana država, ki jo nadzira separatistična vlada na vzhodni obali Črnega morja in na jugozahodnem koncu Kavkaza. Je priljubljena destinacija za ruske turiste.
Država se nahaja na vzhodni obali Črnega morja, na severozahodu meji na Rusijo na reki Psou, blizu mesta Soči, na vzhodu na Gruzijo na reki Ingur in na severu na Veliki Kavkaško gorovje.
Subtropsko podnebje in zasnežene gore v kombinaciji s plažami, jamami, jezeri in gorami ter arhitekturna in verska dediščina cerkva naredijo Abhazijo izjemno.
Po gruzijsko-ruski vojni v letih 1992-1993 in kljub uničenju večine infrastrukture je Abhazija uspela obnoviti svoja glavna gospodarska stebra, to sta turizem in kmetijstvo. Čeprav je bilo vloženih veliko prizadevanj za sanacijo ozemlja Abhazije po vojni, je regija še vedno pod okupacijo Rusije, uničenje pa poteka po vsem ozemlju.
Avgusta 2008 so se spopadi nadaljevali med vojno v Južni Osetiji, ki ji je sledilo uradno priznanje Abhazije s strani Rusije, razveljavitev sporazuma o premirju iz leta 1994 in konec misije ZN.
Status neodvisne države mednarodno priznavajo le Nauru, Nikaragva, Rusija in Venezuela. Abhazija je zelo odvisna od ruske podpore in valute, njen politični položaj pa je negotov, tako kot v primeru Južne Osetije in Kosova.
Regija je imela avtonomijo znotraj sovjetske Gruzije v času, ko je Sovjetska zveza začela razpadati v poznih osemdesetih letih.
Kljub sporazumu o premirju iz leta 1994 in dolgoletnim pogajanjem spor ostaja nerešen. Dolgoletna prisotnost opazovalne misije ZN in mirovnih sil Commonwealtha neodvisnih držav (CIS), ki jih vodi Rusija, večkrat ni preprečila izbruha nasilja.
28. avgusta 2008 je gruzijski parlament razglasil Abhazijo za ozemlje, ki ga okupira Rusija, kar je podprla velika večina mednarodne skupnosti.
Botanični vrt Sukhum je eden najstarejših botaničnih vrtov na Kavkazu, ustanovljen leta 1838.
Abhazija je rekorder po številu stoletnih prebivalcev. Po podatkih iz leta 1956 je bilo v Abhaziji 270 ljudi, starejših od 100 let, in 11 ljudi, starejših od 120 let.
Abhazija je skrivnostna, negruzijska država, ki je njihova lastna avtonomna republika v Gruziji-Abhaziji, Abhaški avtonomni republiki. Nekateri od njih se nahajajo tudi v Rusiji.
Približno polovica Abhazijcev je pravoslavnih kristjanov, približno polovica pa sunitskih muslimanov.
Abhazijska kultura je značilna za Kavkaz. Družba je osredotočena na družino in je organizirana pod močno patriarhalno oblastjo. Obe veliki družini sta skupni.
Otroci pogosto živijo v hišah blizu svojih staršev.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je imela Abhazija približno 154.000. Abhazijci. Abhazijska naselja so tudi v Avtonomni republiki Abhazija na jugozahodu Gruzije ter v Turčiji in drugih delih Bližnjega vzhoda.
Abhazščina, abhaški jezik, ima najmanj samoglasnikov na svetu. Je jezik severozahodnega Kavkaza skupaj s cirkuškim jezikom.
Abhazi niso imeli pisnega jezika do leta 1860, ko je ruski vojak-lingvist izumil jezik.
Leta 1989 je 97 % Abhazijcev izjavilo, da je abhazščina njihov prvi jezik, 78,2 % pa jih je reklo, da tekoče govorijo ruščino. Mnogi med njimi govorijo tudi rusko in v manjši meri gruzijsko. Od začetka 90. let prejšnjega stoletja je bil abhaški učni jezik v šolah.
Letno Abhazija izvozi več kot 1500 ton medu v Rusijo.
V Abhaziji so konjske dirke najbolj priljubljen šport.
Pri gradnji katedrale sv. Sophie, ki se nahaja v Kijevu, so se udeležili prebivalci Abhazije.
Vinogradništvo se je pojavilo v Abhaziji tisoč let pred našim štetjem.