Museo Nazionale Romano v Rimu: zbirka, najpomembnejša dela,

Kazalo:

Anonim

Museo Nazionale Romano, kar bi lahko prevedli kot Narodni rimski muzej, pripada najpomembnejši arheološki muzeji na svetu. Njegova zbirka je bila razdeljena na štiri oddelke, ki se nahajajo na različnih mestih v Rimu (dva od njih mejijo drug na drugega), od katerih se vsak osredotoča na drugačno problematiko.

V primerjavi z Vatikanskimi muzeji oz Kapitolski muzeji Narodni rimski muzej ni eden najbolj obljudenih. Tudi poslovalnica v palači Massimo z najpomembnejšimi zbirkami ni vedno polna, izven sezone pa skoraj prazna.

Zgodovina

Museo Nazionale Romano je bil uradno odprt 7. marca 1889, čeprav ideja o ustanovitvi ustanove, ki skrbi za starodavno dediščino, izvira že iz 1870ko je Rim postal glavno mesto nove združene italijanske države.

Prostori nekdanje kartuzije, ustanovljene l XVI stoletje na ruševinah antičnega Dioklecijanovega kopališča. Osnovni namen objekta je bil zbiranje in konzerviranje starin, ki so bile v lasti nove države, ter predmetov, najdenih med gradbenimi deli, ki so bila izvedena v novi prestolnici (in ne samo). Uvedba predpisov, ki so državi zagotavljali pravico do vseh spomenikov, najdenih pod zemljo, se je izkazala za pravo mero. Kakšno presenečenje je moralo biti delavcev, ki so zgradili postajo Roma Termini (čigar ime izhaja iz sosednjih Dioklecijanovih term) z dragocenimi skulpturami. Preostali eksponati so se med pridobivanjem znašli v muzejskih zbirkah.

Vendar se je kmalu izkazalo, da prostori nekdanjega samostana ne zmorejo sprejeti tako obsežne zbirke. V letih 1980 sprejeta je bila odločitev o razširitvi muzejske dejavnosti in dvigu objekta na novo raven. Po pridobitvi pravic do treh nepremičnin - dveh palač (Massimo in Altemps) in zgradb na Marsovem polju - bi lahko zbirko tematsko razdelili na štiri sklope.

Trenutno lahko brez velikega pretiravanja rečemo, da se Museo Nazionale Romano ponaša z eno najbogatejših zbirk starin na svetu in najveličastnejšimi zbirkami na rimske teme.

Obisk Museo Nazionale Romano

Narodni rimski muzej je razdeljen na štiri lokacije:

  • Palazzo Massimo - Z ena najpomembnejših svetovnih zbirk starodavne umetnosti, ki ga sestavljajo predvsem: marmorne in bronaste skulpture, najstarejši rimski koledarji, freske, mozaiki in izdelki iz zlata in slonovine. V kleti palače hranijo bogate numizmatične zbirke.

  • Dioklecijanove kopeli z ostanki starodavnih kopališč, samostanov nekdanje kartuzije, razstava, posvečena latinskim narodom pred prihodom Rima, in največja epigrafska zbirka na svetu (zbirka podnapisov).

  • Palazzo Altemps - v prezidanem XVI stoletje aristokratska rezidenca, ki je nekoč pripadala kardinalu z istim imenom, hrani zbirko umetnin, ki so bile prej v lasti močnih rimskih družin. Med njimi so najpomembnejši zakladi, vključeni v zbirko Ludovisi.

  • Crypta Balbi - zadnji od opisanih oddelkov je bil zgrajen v stavbah, postavljenih na ostankih stavbe, ki meji na neobstoječo starino Balbusovo gledališče. Poleg manjšega števila ruševin v muzeju si bomo ogledali tudi različne vrste artefaktov, najdenih med skorajda trajajočim 20 let arheoloških raziskavki nam bo približala življenje bizantinskih in srednjeveških prebivalcev tega območja.

Več podrobnosti o vsakem od njih boste našli kasneje v članku.

Muzeje, ki pripadajo Narodnemu rimskemu muzeju, lahko obiščete z nakupom enojne ali kombinirane vozovnice. Vendar pa se glede na cene enotnih vstopnic prva možnost splača le, če želimo obiskati samo en kraj, ker V primeru dveh muzejev je kombinirana vstopnica cenejša. Ne smemo pozabiti tudi, da sta Palazzo Massimo in Dioklecijanovo kopališče ločena le z ulico in oba kompleksa lahko obiščemo enega za drugim. Kombinirana vozovnica velja do enega tedna od trenutka nakupa. (septembra 2022)

Pred obiskom muzejev je treba vnaprej preveriti pogoje obiska, ki se zaradi pandemije spreminjajo. Vse informacije, ki jih potrebujete, najdete na uradni spletni strani.

Palazzo Massimo

Največji zakladi zbirke so razstavljeni na štirih ravneh 19. stoletje neorenesančna palača Massimo, ki stoji tik ob postaji Termini in jo je prej uporabljal jezuitski kolegij. Ljudje, ki jih zanima starodavna umetnost, lahko tu preživijo tudi pol dneva in zdi se nam, da je vredno vsaj načrtovati 3 ure.

Z našega zornega kota in ta muzej smo obiskali že trikrat (čeprav izven stroge sezone), je bila največje presenečenje praznina. Ko smo pokrivali lokalne zbirke, smo šli mimo samo samskih ljudi, večinoma pa smo bili sami. Težko je reči, ali bo tako tudi ob vašem obisku, vsekakor pa ne smete pričakovati gneče, podobne Vatikanskim ali Kapitolskim muzejem.

Za obiskovalce je pripravljen dodaten plačljiv zvočni vodnik v angleškem jeziku. To možnost je vsekakor vredno razmisliti za ljudi, ki se jim ne mudi in bi se radi seznanili s kolekcijo.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo najpomembnejše nivoje muzeja.

Podzemlje

V posebnem trezorju v podzemnem delu izvirajo ogromne numizmatične zbirke z eksponati 7. stoletje pr do sodobnega časa. Jedro zbirke so kovanci iz rimskih časov – iz samega Rima in njegovih provinc. Poleg njih bomo videli tudi bizantinske, srednjeveške (tudi frankovske) in novodobne kovance (vključno z veličastnimi beneškimi kovanci iz XVII in XVIII stoletja) in sodobno.

V sami zakladnici lahko preživimo do eno uro, numizmatična zbirka pa bi zlahka bila samostojna ustanova. Nekateri kovanci imajo na multimedijskih zaslonih povečano hrbtno stran.

Poleg numizmatične zbirke so v trezorjih še:

  • Insignie cesarske oblasti, ki so jih našli pred kratkim na Palatinu, so verjetno pripadali Maksencij in so bili skriti pred bitko pod Moulinovim mostom,
  • mumija osemletne deklice, najdena v grobnici v Grottarossi,
  • zlati izdelki, nakit in okraski za glavo,
  • najdbe iz templjev in grobnic.

Pritličje

Pritličje je razdeljeno na stalno zbirko in prostor, namenjen začasnim razstavam. Stalni del se ponaša z več neprecenljivimi umetninami, vključno z grškimi skulpturami, najdenimi v Rimu, in skulpturami iz pozne republike in vladavine Julijsko-Klavdijske dinastije.

Med njimi so:

  • dve veličastni grški bronasti skulpturi, najdeni v 1885 na hribu Quirinale: skulptura počivajočega boksarja v usnjenih rokavicah in kip stoječega, golega, verjetno pokojnega grškega princa (imajo ga tudi za podobo rimskega generala),
  • fragmenti najstarejšega rimskega pisanega koledarja iz mesta Anzio,
  • Grška marmorna skulptura umirajoče ženske (im Niobid), ki ji poskuša izvleči puščico iz hrbta. To delo izhaja iz cca 440 pr.n.št. in so ga našli na vrtovih Horti Sallustiani,
  • kip Oktavijan Avgust predstavljena kot Pontifex Maximus s pribl 20 pr.n.št. Vladarjeva glava in roke so bile izdelane iz dragocenega grškega belega parijskega marmorja, preostanek telesa pa iz lunskega (Carrara) marmorja,
  • kip generala iz Tivolija iz pribl 70 pr.n.št.ki so ga našli v templju Herkula Osvajalca v tem mestu.
  • dve bronasti glavi, od katerih je ena upodobljena Germanik, priljubljeni poveljnik in oče kasnejšega cesarja Kaligule, ki je bil najverjetneje zastrupljen po Tiberijevem ukazu.

Prvo nadstropje

Kiparska razstava se nadaljuje v prvem nadstropju, tukaj razstavljena umetniška dela pa segajo bolj ali manj iz obdobja Flavijeve dinastije do poznega cesarstva (4. stoletje). Osnova zbirke so portreti cesarjev (pa tudi članov njihovih družin in drugih aristokratov) in skulpture, ki jih najdemo v vilah v okolici Rima (vključno z vilo Hadrijan v Tivoliju in Neronova rezidenca v Subiacu).

Posebej fascinanten del zbirke so skulpture, ki so kopije grških del. V antiki kult originala, ki je danes razširjen, ni obstajal in za tiste dni je bila kopija enake vrednosti kot izvirnik, tudi če je izdelan iz drugega materiala. Zato jih kljub dejstvu, da mnoga najpomembnejša izvirna grška dela niso preživela do našega časa, poznamo po odlično reproduciranih rimskih kopijah. Rimljani so oboževali grško umetnost in so strastno naročali kopije najbolj znanih helenskih mojstrovin, ki so jih najpogosteje izdelovali umetniki iz Helade. Rimska aristokracija je bila tako bogata, da si je lahko privoščila zaposlitev ali privabljanje najbolj nadarjenih Grkov.

V Palazzo Massimo bomo videli več takšnih del, med drugim marmorna kopija diskobolusa, katerega original je v bronu izdelal sv. 5. stoletje pr Myron. Poleg njega je vredno biti pozoren tudi nanj čepeča Afrodita (Venera) in ležeča figura Hermafrodita.

V prvem nadstropju bomo med drugim videli tudi:

  • številni doprsni kipi in portreti rimskih cesarjev in drugih mogočnikov takratnega rimskega sveta,
  • čudovita maska iz slonovine,
  • bronasti okraski in skulpture, ki so krasile ladje, ki plujejo po jezeru Nemi, zgrajene v času cesarja Kaligule. Če pogledamo zemljevid in poiščemo ta vodni rezervoar, smo lahko ob njegovi majhnosti precej šokirani. To jezero so uporabljali za organizacijo pomorskih bitk (naumachia), nekatere ladje, ki so plule po njem, pa so služile kot banketne dvorane in te enote niso nikoli odšle na odprto morje. V renesančni dobi je bilo mogoče eno od popolnoma ohranjenih ladij za nekaj časa celo potegniti iz vode, a je žal hitro razpadla.
  • Sarkofag iz Portonaccia Visok 114 cm in širok 239 cm, prikazuje izjemno realističen prizor bojev med Rimljani, Germani in Sarmati med pohodom Marko Avrelij (ne pozabite si vzeti časa, da ujamete številne podrobnosti, kot so konjska kopita, ki teptajo sovražnike).

Drugo nadstropje

Zadnja stopnja je bila prilagojena predstavitvi stenskih poslikav in mozaičnih okraskov iz različnih obdobij, vse od republiških časov. Ponos zbirke so odlično ohranjene freske (ostale so vse štiri stene!) iz vrtne sobe z Willi Livia, ki so bili predstavljeni v prostoru, ki ohranja svoje prvotne razsežnosti. Tu se splača sedeti dlje časa in brez naglice uživati v razgledu, saj se svetloba sčasoma spremeni in vse skupaj začne izgledati drugače.

V dokaj dobrem stanju so se ohranile tudi slike iz več prostorov danes propadle Vile Farnesina (odkrita na vrtovih sodobne renesančne Vile Farnesina v Trastevereju). Prvotno bivališče je bilo od cca 20 pr.n.št. in je verjetno pripadal hčerki Oktavijana Avgusta Julije in njenega moža Marka Agripe. Tudi tukaj so slike postavljene v prostore, ki ohranjajo prvotne razmere.

Druge slike so freske v pompejskem slogu iz republiške nekropole Vila Doria Pamphilj in slike iz cesarskih časov, najdene med gradnjo postaje Termini.

Zadnji nivo je tudi poln mozaikov različnih velikosti in tematik, od katerih nam je ta najbolj všeč ki prikazuje pokrajino Egipta in Nila.

Med drugimi dekorativnimi elementi v drugem nadstropju velja omeniti okraske, izdelane s tehniko opus sectile (ali intarzija) iz večbarvnega marmorja.

Dioklecijanove kopeli (Terme di Diocleziano)

Prvi sedež muzeja je bil nekdanji kartuzijanski samostan, zgrajen na ruševinah starodavnega kopališča, o katerem si lahko več preberete v našem članku: Dioklecijanove terme v Rimu: ogled ostankov antičnega kompleksa. Danes je v njem še vedno muzej, vendar se osredotoča na nekaj specifičnih tem.

Vhod v muzej je z ulice Viale Enrico de Nicola. Še preden vstopimo v oddelek z vstopnicami, gremo mimo majhnega vrta z monumentalno vazo na sredini in različnimi starodavnimi ostanki. Vmes je vredno načrtovati, da si celoten kraj ogledate mirno 90 do 120 minut.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo najpomembnejše dele muzeja v Dioklecijanovem kopališču.

Ruševine Dioklecijanovega kopališča

V jugozahodnem delu muzeja najdemo ostanki prvotnih zgradb Dioklecijanovega kopališča. Tu so med drugim odlomek tal in fasade odprtega bazena Natatio, monumentalna dvorana z ohranjenim kosom sodnega oboka in več drugih prostorov. Danes se ti prostori uporabljajo kot razstavni prostori in videli bomo tako izvirne elemente, najdene pri izkopavanjih v termah, kot tudi skulpture in mozaike iz drugih krajev.

Videz termalnega kompleksa v času njegovega razcveta nam bosta približala maketa in video z vizualizacijo. Med obiskom tega predela muzeja se bomo odpravili ven Mali samostanki je zavzemala približno tretjino bazena natatio, kjer je bila do nedavnega razstavljena zbirka Ludovisi, ki je danes v palači Altemps.

Muzej napisov / pisna komunikacija

Je eden najpomembnejših na svetu epigrafske zbirkeki se razprostira na kar treh nivojih in se ponaša s cca 900 eksponatov. Zbirke so razdeljene kronološko in tematsko in vključujejo različne predmete, med drugim: sarkofage, kipe, oltarje, posode, cevi, opeke in tablice.

Edina stvar, ki je vsem skupna, so besede ali stavki, ki so jih vrezali starodavni. Spomnimo, da so napisi, ki so jih pustili ljudje, ki pripadajo različnim družbenim skupinam in živijo v različnih obdobjih, v veliki meri odgovorni za stanje našega sedanjega znanja o antičnih časih.

V epigrafskem delu velja opozoriti na razstavo, posvečeno rimskemu verovanju, ki se osredotoča predvsem na mitraizem, skrivnostni in elitni kult, ki je prišel v Rim z vojaki, nameščenimi v Mali Aziji. Privrženci te religije so se srečevali v jamam podobnih podzemnih prostorih, ki bi jih bilo v Večnem mestu lahko kak ducat. Eno od ohranjenih miter lahko vidimo v kleti bazilike sv. Klement.

Prav tako si od začetka zaslužijo posebno pozornost 5. stoletje pr artefakti iz bojevnikov grob, ki so ga našli v latinskem mestu Lanuvium. Videz oklepov, čelade in orožja jasno kaže na vpliv, ki ga je grška kultura pustila v regiji.

Razstava posvečena latinskim narodom

Eno od nadstropij je osredotočeno na ljudstva, ki so naseljevala zgodovinsko deželo Lacij pred ustanovitvijo Rima in v prvem obdobju njegovega obstoja (od pozne bronaste dobe do okoli 6. stoletje pr). Osnova zbirke so posode, orožje in drugi predmeti, najdeni v grobnicah.

Veliki samostan

Ta monumentalni samostan z dolžino stranic 100 m in z notranjim odprtim kvadratom dimenzij 80 krat 80 m je eden največjih tovrstnih objektov v Italiji. Včasih se imenuje ime Michelangelogradnja pa se je začela po arhitektovi smrti.

Danes služi kot vrt in razstavišče, kjer lahko občudujemo 400 skulptur, reliefov, oltarjev, stebrov in sarkofagov. Najbolj značilen element zbirke so monumentalne glave živali (konj, bik, oven, kamela in vol), najdene na območju Trajanovega foruma, postavljene okoli osrednjega vodnjaka.

Palazzo Altempts

Dobesedno korakov severno od slavnega Trg Navona našli bomo še eno podružnico Narodnega rimskega muzeja, ki se nahaja v renesansi Palača Altempts (vključno s Palazzo Altempts). Zgodovina te očarljive rezidence z notranjim dvoriščem, okrašenim s portikom, se konča XV stoletje. O 1480 dvignil ga je Girolamo Riario, papežev nečak Sikst IV. IN 1568 palača je padla v roke Kardinal Marco Sittico Altempsaki s pomočjo arhitekta Martino Longhi starejši dala današnjo obliko. Skozi stoletja je imela stavba različne lastnike, dokler ni končno prišla v roke italijanske države in se preoblikovala v muzej.

Cardinal Altempts je bil navdušen zbiratelj starin. Danes so v palači predstavljena dela iz njegove zbirke, pa tudi iz zbirk, ki so prej pripadale drugim aristokratskim družinam. Jedro razstave so mojstrovine iz zbirk Ludovisikaterega zbirka na začetku XVII ki ga je začel kardinal Ludovico Ludovisi. Nekatere skulpture, predstavljene v muzeju, predvsem tiste, ki so vidne v pritličju, se morda zdijo na prvi pogled preveč ohranjene. In to bo natančno opazovanje, saj so jih veliko obnovili (vključno z manjkajočimi predmeti, kot so glave ali roke) nadarjeni baročni kiparji, kot npr. Gian Lorenzo Bernini in Alessandro Algardi.

Muzejski eksponati so razstavljeni v dveh nadstropjih, ki obkrožata omenjeno notranje dvorišče. Med najpomembnejšimi umetniškimi deli in zbirkami, predstavljenimi v muzeju, velja omeniti:

  • Ludovisi sarkofag iz sredine 3. stoletja z neverjetno bujnimi bojnimi prizori, ki bi jih lahko ustvarili za Herenii Etruscili, cesarjeva žena Decij Trajan,
  • kiparstvo Gal stori samomor in ubije svojo ženo iz zbirke Ludovisi (druga skulptura s podobnim motivom je v Kapitolinskih muzejih),
  • Ludovisijev prestol, to je verjetno del oltarja iz leta 5. stoletje prki je bil izdelan iz grškega marmorja. Prizor na dolgi steni prikazuje rojstvo Afrodite. Ta spomenik se je verjetno nahajal v enem od grških svetišč v severni Italiji danes (regija je bila polna grških kolonij) in je bil prinesen v Rim po osvojitvi teh območij okoli 3. stoletje pr
  • uvodna skupina Orest in njegova sestra Elektra (lik Oresta lahko predstavlja Julija Cezarja),
  • skulpture iz zbirke Cardinal Altempts, vključno z rimskimi kopijami grških del, ki med drugim prikazujejo mladi Herkul in počivajoči atlet. V tem delu muzeja nam je še posebej všeč kip Asklepija, grškega boga medicine,
  • številni kipi grških božanstev in skulpture z mitološkimi motivi (vključno z Ateno s kačo),
  • egipčanska zbirka s skulpturami predvsem iz Zavetišče Isis na Marsovem polju in s t.i sirskega svetišča na hribu Janiculum, pa tudi iz zasebnih zbirk. Med njimi so med drugim: kip svetega bika Apisa, kip Izide, kipi faraonov ali delček tempeljskega reliefa.

Obisk Palazzo Altempts je priložnost ne le za doživetje antike, ampak tudi za ogled originalnih okraskov renesančne palače. Najznačilnejša elementa rezidence sta s portikom okrašeno dvorišče in v celoti poslikana loža, ki je ena najlepših tovrstnih zgradb v celem Rimu. Poleg tega se je v prvem nadstropju ohranilo veliko originalnih okraskov (stenske poslikave in stropne blagajne). Po vstopu v veliko dvorano se oči takoj obrnejo na monumentalni kamin.

Za obiskovalce je morda nekoliko presenetljivo dejstvo, da v zgornjem nadstropju palače ne najdemo le kapelo (Karla Boromejskega, s freskami avtorjev). Pomarancio in Ottavio Leoni), ampak tudi zasebna cerkev Sveti Anicet, eden prvih papežev. Zanimivo je, da je bila cerkev prvotno zgrajena kot prostor za shranjevanje svetnikovih relikvij, in to je bila prva taka situacija v zgodovini Rimako so relikvije tako pomembne osebnosti postavili v zasebno cerkev. Oba molilnica sta lepo urejena in ju ločuje le zakristijska soba.

Splača se načrtovati vsaj za miren obisk Palazzo Altempts 75-90 minut.

Crypta Balbi

Najnovejši, odprt šele v 2000 muzejska podružnica zbere najmanj impresivnih eksponatov, kar pa ne pomeni, da ni vreden ogleda niti za trenutek (dokler nas ne preganja čas in nas zanima tematika). Muzej je bil zgrajen na ruševinah portika, ki na koncu meji na Balbusovo gledališče 1. stoletje pr Starodavni ostanki so pod nivojem sedanje ulice in po njih se lahko sprehajamo, ne bo pa lahko uganiti njihove prvotne uporabe. Del stebra, ki je del prvotne kolonade portika, deluje predvsem na domišljijo.

Velik del razstave se osredotoča na vsakdanje predmete, ki pripadajo bizantinskim in srednjeveškim prebivalcem, ki so naselili to območje mesta po padcu Zahodnega cesarstva. Zahvaljujoč dvajsetletnemu prizadevanju arheologov je bilo mogoče najti številne artefakte, ki so bili skozi stoletja zakopani v podzemnem ekshederju in drugih prostorih. Poleg eksponatov obiskovalce v različnih obdobjih pričakujejo številne informativne table in vizualizacije prostora.

V muzeju so razstavljene tudi posamezne najdbe iz drugih krajev v Rimu. Med eksponati so med drugim kovanci iz bizantinskih časov, odlomki amfor in keramike, ostanki zgodnjekrščanskih fresk in kiparskih okraskov iz zgodnjekrščanskih cerkva ali okrasja škofovskega prestola iz Osmo stoletje.

Za miren obisk muzeja se splača načrtovati cca 60-75 minut.