Vsekakor platno "Sobieski pri Dunaju" avtorstvo Jan Matejko ni najbolj dragoceno ali najbolj izstopajoče delo, ki ga predstavljajo Vatikanski muzeji. Kljub temu je bilo platno primerno počaščeno in poimenovana soba, v kateri je slika razstavljena Soba Sobieski.
Zgodovina slike
Deluje naprej "Jan Sobieski blizu Dunaja" (platno je znano tudi po imenu "Zmaga na Dunaju") je začel umetnik okoli leta 1879. Leto prej je prišlo do avstro-turškega spopada in Avstro-Ogrska je zasegla Bosno in Hercegovino. Bližala se je 200. obletnica bitke pri Dunaju in vse je kazalo, da bi oblasti želele to dejstvo izkoristiti v propagandne namene, obenem pa marginalizirati vlogo poljskih čet.
Posebej sramotne članke je tiskal dunajski časopis "Neue Freie Presse", ki je Sobieskega predstavljal kot pijanca in nesramnega, poljsko vojsko pa kot barbare. Matejkova slika je bila torej protiukrep takšnemu ponarejanju zgodovine. Leta 1880 je nastala prva različica delaslikar pa se je pripravljal na delo na njeni končni obliki še za dva let skrbnega preučevanja starih portretov in zgodovinskih študij. Uspelo mu je priti do obletnice in leta 1883 je bilo platno razstavljeno na Dunaju. Matejko je sobo plačal iz lastnih sredstev in jo brezplačno dal na voljo obiskovalcem. Kot se je izkazalo, je šlo za bikovo oko.
Marian Gorzkowski, ki je bil prisoten na razstavi, je zapisal:
"(…) celo kuharske straže, različni dunajski prodajalci in celo kmetje iz okolice Dunaja so obiskali sliko (…) Po tri tisoč (obiskovalcev) spet pride dol na dan."
Sliko je videl celo sam cesar.
Obletnica bitke je sovpadala s 25. obletnico slikarjevega ustvarjanja. Med slovesnimi proslavami v Krakovu je umetnik sliko javno ponudil papežu. Poudaril pa je, da ne gre za osebno darilo, ampak za darilo celotnega naroda. Kot poroča Krakow "čas" Matejko naj bi takrat rekel:
"Kjer je z Dunaja pritekel sel s kraljevim pismom in praporom preroka - tja pošiljamo podobo, da ta trenutek osveščamo. Tam, iz Vatikana, bo zgovorneje kot drugod spominjal na naše nikoli potekle zasluge, pravice in bolečine hkrati naše upanje in z njimi zaobljuba neomajne navezanosti na sedež naše svete vere (…) Želite me razumeti: ne dam svetega očeta, hočem, hočem vas sprejeti (podobo) in jo vrniti svetemu očetu."
Umetniki se je želja izpolnila in decembra letos je bilo delo poslano v Vatikan. Na slikarjevo odločitev je morda vplivalo dejstvo, da je bil prapor velikega vezirja, ki ga je ujel Sobieski, izgubljen v Rimu (verjetno je bila vzrok zmeda pri menjavi okrasja, čeprav so se slišali glasovi, da so prapor ukradli Turki).
Kljub nekaterim kritičnim glasovom iz države (menilo se je, da mora podoba ostati v državi, je bila tehnično šibka ali slabo izpostavljena) naj omenimo, da so Matejkov dar cenili v Vatikanu. "Jan Sobieski blizu Dunaja" visela je v veliki dvorani blizu slavnega Stanza Rafaele (torej Kornel Makuszyński, ki je napisal "(…) v Vatikanu / Matejko visi na najslabši steni"). O tem priča dejstvo, da je bila ena od slik v galeriji Kandelabrów posvečena trenutku predstavitve slike.
Žal Poljaki, ki živijo v Rimu, niso poskrbeli, da so takratni vodniki vsebovali podrobne podatke o sliki. Oče Wincenty Smoczyński, ki je poskušal popraviti to napako, je opisal zgodbo romanja, katerega vodnik je rekel: "Gospodje! Ta vitez, ki sedi na konju - tukaj je pokazal na Sobieskega - je japonski vitez, ki se je odločil ubijati kristjane v svoji državi (…)".
Analiza in interpretacija slike "Jan Sobieski na Dunaju" se od platna, ki prikazuje Dunajsko zmago, razlikuje po samem izboru prizora. Matejko se je odločil, da ne bo prikazal bitke ali srečanja med Janom III. Sobieskim in cesarjem. Namesto tega je naslikal trenutek pošiljanja pisma papežu (kralj naj bi napisal: "Prišli smo, videli smo, Bog je zmagal"). Ta izbira prizora daje podobi krščanski pomen – zmaga je božji dar in pričevanje o superiornosti krščanstva nad islamom. Temu odmevajo simboli, vidni na platnu: nad poljskim zastavkom je viden bel golob (Sveti Duh), pokrajino po bitki pa obdaja mavrica (simbol božjega blagoslova).
Medtem nad turškim taborom v ozadju lebdi jata črnih vran. Jan III Sobieski jaha konja velikega vezirja, kar pomeni podjarmljenje islama. Poljski kralj, ki se nahaja nekoliko desno od središča, je obkrožen s tremi skupinami figur. Na dnu vidimo turške vojne ujetnike in dva trupla: Turka in posiljeno Nemko. Avstrijski vojaki pod vodstvom princa Karla Lotarinškega se približujejo kralju na desni. Prinčev konj skloni glavo pred poljskim kraljem, kot da bi priznal njegovo suverenost. Na desni strani vidimo med drugim poljske vojake in poveljnike slavni topniški general Marcin Kącki in poljski hetman Mikołaj Hieronim Sieniawski. Ob kralju lahko prepoznamo njegovega sina Jakuba Sobieskega. Na nasprotni strani ravnila vidimo Bl. Blagovna znamka Aviano. Krakovski kanonik Mikołaj Denhoff zbira kraljevo pismo papežu in prerokovo zastavo.