O 10 km severno od zgodovinskega središča Famaguste najdemo ruševine starodavnega mesta Salamina (gr. Salamis)ki je imela dolgo časa (tudi v prvih stoletjih krščanstva) status enega najpomembnejših in najbogatejših središč na otoku.
Arheološko najdišče Salamina se danes nahaja na zasedenem delu otoka, znotraj t.i. severni Ciper.
Kratek zgodovinski uvod
Po legendi je bil ustanovitelj mesta Teucros, udeleženec trojanske vojne in sin grškega kralja Salamina Telamon. Po vrnitvi domov pa ni bil preveč toplo sprejet - oče ga je obtožil, da se ni pravilno maščeval svojemu bratu Ajaxu, in ga obsodil na izgnanstvo. Teukron je zapustil domovino in po dolgi poti prispel na Ciper, kjer naj bi ustanovil novo kolonijo.
Že v arhaični dobi je morala Salamina imeti precejšnje bogastvo, o čemer pričajo najdbe s kraljevih nekropol. V veličastnih grobnicah ob mestu so bili takratni vladarji pokopani s konji, vozovi in bogato namizno posodo.
IN 5. in 4. stoletje pr.n.št mesto je bilo glavno mesto otoka, po vstopu v egipčansko ptolemejsko državo pa je dobilo status bogatega trgovskega središča.
Mesto se je dinamično razvijalo tudi v rimskih časih in iz tega obdobja se je ohranila večina spomenikov.
Konec starodavne Salamine je povzročil tragični potres, ki je prizadel otok 4. stoletje. V istem stoletju je mesto obnovil cesar Konstancij IImedtem ko spremeni svoje ime v Constance. Konec stoletja sta bili v mestu zgrajeni dve bazilici, med njimi tudi največja na otoku sv. Epifanija.
Mesto se je med arabskimi invazijami sčasoma izpraznilo VII stoletjein njeni prebivalci so se preselili v sosednjo Ammókhostos (sodobna Famagusta). V poznem srednjem veku so ruševine Salamine služile kot kamnolom takratnim vladarjem Cipra – dober primer so stebri, uporabljeni v Beneški palači, katere fasada (v obliki ruševin) se je ohranila do danes.
Arheološko najdišče Salamina
Kljub številnim kataklizmom in arabskim vdorom se je do naših časov presenetljivo veliko ohranilo, opazno več kot v Kourionu oz. Paphos, da ne omenjam Amathus in Kition.
Območje arheološkega najdišča je precej obsežno in tisti, ki jih zanima antika, bodo tukaj brez težav preživeli dve uri (ali več). Vendar, če nimaš toliko časa, tudi ni pomembno - najpomembnejši spomeniki so blizu vhoda.
Med omembe vrednimi predmeti velja omeniti:
- gledališče iz rimske dobe (od konca st 1. stoletje pr ali začetek naslednjega stoletja),
- kvadrat s številnimi stebri,
- ostanki zgodnjekrščanskih bazilik,
- ruševine Zevsovega templja,
- kopališče in telovadnica.
Ob našem obisku objekti niso bili dobro označeni, vendar se je vredno ozreti naokoli in čim bolj raziskati celotno območje – uspeli smo videti posamezne ostanke stenskih mozaikov.
Tik ob vhodu v arheološko najdišče je parkirišče. Če še niste najeli avtomobila, je iz Famaguste najlažje priti s taksijem - vendar se ne pozabite dogovoriti za sestanek s taksistom nazajsaj je lahko malo težav, če pokličete taksi lokalno (zlasti v nizki sezoni).
