Aachenska katedrala (Aachen) to je sv. Maria, natančneje njen palačna kapela to biser karolinške arhitekture. Slog, ki za sabo ni pustil toliko spomenikov kot na primer gotski slog. Torej večja je vrednost ohranjene aachenske katedrale.
Začetki
Padec rimskega cesarstva ni le propad političnega organizma. Gre tudi za ogromen kulturni upad, ki je prizadel celotno zahodno civilizacijo. Nova doba in njeni ljudje so bili zato postavljeni pred zelo težko nalogo - obnovili velike dosežke svojih predhodnikov. Prva luč v predoru in znak, da bi »novo« lahko celo preseglo »staro«, je bila t.i. Karolinška renesansa. Hitro obdobje v razvoju zahodnoevropske kulture povezan je bil predvsem z vladami Karel Veliki. Ta sijajni vladar, kralj Frankov in svetnik Rimski cesar je Aachen izbral za svoje najljubše mesto (Aachen). Tudi tam odločil zgraditi tempeljki ima svoj razcvet zasenčil naj bi vse obstoječe objekte.
Gradnja
Ustvarjalec zgradbe (status katedrale je dobila leta 1930) je bil Odo iz Metza, graditelj armenskega porekla (prvi po imenu znani arhitekt, rojen severno od Alp). Po zgledu Ravenske bazilike svetega Vitalija (papež je dovolil odstranitev ravenskih stebrov in mozaikov iz Italije) zasnoval kraljevo kapelo. Stavbo sta v svojih delih slavila takratna kronista Einhard in Notker Balbulus (Stutter). Slednji je šel celo tako daleč, da je rekel, da čeprav je tempelj zgradila človeška roka, je bilo zagotovo po božanskem navdihu. Nič čudnega, saj je stavba prenatrpana Krščanska simbolika. Krogna načrtu katerega je bila postavljena kapela simbolizira nebo, medtem štirikotnik na kateri je temeljil zbor zemeljsko življenje. Osmerokotnikki je tvoril osnovo celotnega bloka je veljal za simbol večnosti.
Tako imenovani Volčja vrata po naročilu vladarja in figuro volčice, ki jo je pripeljal iz Italije. Nanašala naj bi se na umetnost in kulturo padlega cesarstva. Kasnejši prebivalci Aachen s temi figurami povezala legendo o hudiču in ustanoviteljihkdo dobiti denar za tako razkošen tempelj dali so princu teme dušo prvega bitja, ki je vstopilo skozi vrata. Potem potem da ne bi nikogar nedolžnega poslali v pekel, so noter spustili ujeto volčico. Besen hudič ji je iztrgal srce. Potem osvajati stoji poleg kip volka in naredil v njem luknja. Legenda je zagotovo izmišljena, a luknja je resnična.
Gospod in gospodar
Tudi kapela je imela poudariti vlogo sam vladarji kot posrednik med svojimi podložniki na zemlji in Bogom v nebesih. To je bil izraz želja Karel Veliki da bi krščanska religija postala lepilo za svoj imperij. Takšno politiko je cenil papež, ki je na božič leta 800 vladarju na glavo nadel cesarsko tiaro (in potem se je razširila govorica, da je Karlo presenetil s kronanjem in ga sploh ne želi. Vse zato, da bi pomiril bizantinski cesar).
Aachen je postal za kralja pokopališčečeprav naj njegovo truplo ne bi dolgo počivalo. Manj kot dvesto let po njegovi smrti je grobnici naročil Oton III, da vidi telo visokega vladarja (bil je 184 centimetrov). Očitno je bil pri odprtju grobnice prisoten poljski vladar Boleslav Pogumni. V 12. stoletju je to dejanje ponovil Friderik Barbarossa in prisilil protipapeža Pashala III. kanonizacija Karla. To dejanje pa ni dobilo podpore zakonitega naslednika sv. Peter - Aleksander III. Zaporedni papeži nikoli niti potrjena niti zanikana kanonizacija gledanje kultu vladarja (ki se je razvil šele po tem kontroverznem dejanju) malce skozi prste. Še danes status Charlesa vzbuja dvome med teologi. Ne glede na to je treba reči, da je bil za ljudi srednjega veka kralj Frankov ideal vladarja.
Naslednja leta in relikvije
Številni vodniki pravijo, da je kraljeva kapela v brezhibnem stanju. Vendar to ni povsem res - v srednjem veku je bil pevski zbor prezidan v poznogotskem slogu. Vendar že prej t.i westerwerk to je zahodni del templja. Zaporedni vladarji so spreminjali tudi notranjost. Postavljen cesar Henrik II okrašena prižnica (otonski slog), a Frederick Barbarossa podaril okrasno, visečo svečnik. bodisi prižnica kako in svečnik so še vedno v uporabi ampak samo ob največjih cerkvenih praznikih.
Druga relikvija je cesarski prestol. Legenda razglasil je zlati Karlov prestol pokopan skupaj s telesom vladarja. Kdaj Oton III je ukazal izkopati grobnico kralj je dal prestol Boleslavu Pogumnemu. Čeprav razen kronike Ademarja iz Chabannesa tega dogodka nihče ne omenja, je treba spomniti, da cesarski prestol, ki ga lahko vidimo v Aachnu, izvira iz časa Otona I. Je pa izredno pomemben "sedež" - Na njem je bilo kronanih 30 nemških vladarjev.
Po tradiciji je Karel Veliki med kronanjem prejel štiri relikvije v dar: Marijino oblačilo, ruta, v katero je bila zavita glava Janeza Krstnika, povijanje otroka Jezusa in Kristusov nahrbtnik (drugi viri pravijo, da so bili ti predmeti pripeljani šele v 11. stoletju). Imenovali so se Velike relikvije iz Aachna. Vsakih sedem let so bili razstavljeni za romarje. Da bi potešili pobožnost tistih, ki so v Aachen prišli v drugem obdobju, je bil t.i. Male relikvije iz Aachna - Marijin pas, Kristusov pas in delček biča, s katerim so Jezusa udarili med pasijonom. Poleg tega so v templju zbrane relikvije srednjeveških svetnikov in samega ustanovitelja. Te so lepe zlati relikvijar Končano leta 1215 naročil Frederick Barbarossa. Pomen teh spominkov je bil tako velik za krščanski svet, da tempelj ni mogel sprejeti vseh romarjev. Odločeno je bilo torej o njegovi širitvi. Takrat je bilo postavljeno gotski prezbiterij po vzoru pariške Saint Chapelle. Naslednje epohe so naredile svoj davek tudi na telesu templja. Baročni arhitekti so se nekoliko izboljšali. Gradili so se tudi več kapelic. Uničenje je povzročila druga svetovna vojna ker je bilo mesto tarča zavezniških bombnikov. Rekonstrukcija kompleks je trajal desetletja, a nekaterih elementov, kot so vitraži iz 19. stoletja, ni bilo mogoče rešiti.
Rahlo eklektična oblika lahko torej nekoliko razočara turiste, ki bi pričakovali, da bodo videli čisti karolinški slog, tako kot je razočarala poljskega popotnika Wiktorja Kopffa iz 19. stoletja, ki je v svojem dnevniku zapisal:
»Ta stavba je ena najpomembnejših v Nemčiji in vključuje spomine na njenega ustanovitelja Karola W. (ielkija). Cerkev je dvakrat pogorela, obstajala sta le okrogli del in pročelje, kot je bilo v času Karola W (ielkija). Ko sem si ogledal cerkev od zunaj, katere lik ni tako veličasten, kot je precej potresen za svojo starodavnost, sem šel v zakristijo in prosil, da mi pokaže zakladnico (…) za kaj sedem poljskih zlotov plača."
(Citat po: Grodziska, Karolina (ur.): Wiktor Kopffov opis Bruslja, Aachen (…). V: Letopis znanstvene knjižnice Poljske akademije znanosti in Poljske akademije znanosti v Krakovu R. 45 (2000)).
Treba je omeniti, da ni bila majhna vsota ker isti popotnik tudi v Aachnu bogata večerja Z "Devet krožnikov tesno skupaj s polovico steklenice renskega vina" samo plačal 4 poljski zloti.
Obisk katedrale v Akiwzgranieju
Tam je vhod v katedralo prost in glavni del templja obiščemo sami.
Če želimo fotografirati, moramo kupiti dovoljenje na informacijskem pultu zadaj 1,00 evra.
Odpiralni dnevi in ure
Katedrala je odprta vsak dan (januar - marec: 7: 00-18: 00, april - december 7: 00-19: 00) vendar za obiskovalce: od ponedeljka do petka od 11.00 ure, medtem ko ob vikendih od 12.30. Katedrala je v času posebnih maš in dogodkov zaprta za obiskovalce. Vnaprej je vredno preveriti, ali je v času našega bivanja načrtovano kakšno zaprtje.
Če želimo obiskati tudi višje nadstropje, v katerem se nahaja prestol Karla Velikega, se moramo udeležiti organiziranega ogleda - z vodnikom in se vnaprej dogovoriti na informacijskem pultu (nasproti vhoda v zakladnico). Cena vodene vstopnice je strošek 4,00 evra. Trajanje je približno 45 minut.
Vodeni ogledi: od ponedeljka do petka ob: 11.00, 12.00, 13.00, 14.30, 15.30 in 16.30 (poleti dodatno ob 17.30), ob vikendih: 13.00, 2. zvečer, 15.00, 16.00 in 17.00
Ogledi v angleškem jeziku potekajo vsak dan ob 14.00.
Ne smemo pozabiti, da je katedrala na seznamu svetovne narodne dediščine UNESCO.