Srne so gozdne živali, ki jih najdemo po vsej Evropi in Aziji. Ločimo dve vrsti: zahodne srne, ki naseljujejo pretežno evropske gozdove, in sibirske jelene, nekoliko večje, ki živijo v visokih azijskih gorah. Tu so še druge zanimivosti, povezane s temi plašnimi in očarljivimi živalmi.
Srnjaki morajo zaradi majhnih želodčkov jesti precej pogosto, običajno približno 8-12 krat na dan. Njihova najljubša hrana je trava, čeprav ne zaničujejo tudi listov in drevesnih poganjkov ali plodov, ki se pojavljajo na nekaterih drevesih, ki rastejo v gozdu. Pogosto lahko vidite tudi jelene, ki grizijo kmetijske pridelke, kot sta svež oves in pšenica.
Zvoki, ki jih oddajajo jeleni v trenutku zanje nevarne situacije, nekoliko spominjajo na lajanje psov. Na ta način opozarjajo na nevarnosti druge jelene.
Barva srnjaka je običajno rjava, čeprav poleti postane rahlo rdečkasta, pozimi pa bolj siva. Okoli srne je svetlo rjav madež. Značilna je tudi njihova konstrukcija: vitko telo ter dolg in tanek vrat. Odrasli srnjaki so visoki od 60 do 90 cm, dolgi pa tudi od 95 do 140 cm. Teža odraslega srnjaka je cca 15 do 35 kg.
Ocenjujejo, da je populacija srnjadi na Poljskem približno 764 tisoč, največ jih je v Spodnji Šleziji in Zahodnem Pomeraniji.
Spolno zorenje srnjaka traja do 2. leta starosti. Takrat se začne soparjenje jelenjadi, ki najpogosteje poteka v poletnih mesecih, od julija do avgusta, lahko pa tudi novembra in decembra. Nosečnost poleti oplojenih srnjad traja približno 10 mesecev, jeseni pa 4,5 meseca. Mladiči se rodijo v samotnih krajih maja in junija in prve tedne svojega življenja preživijo v skrivališčih. Njihova mama se pojavi z njimi le, ko jih mora nahraniti. Po drugem tednu življenja začnejo jesti rastlinsko hrano.
Način življenja srnjadi se spreminja z letnimi časi. Pozimi živijo v večjih čredah, do več deset posameznikov. Spomladi se razdelijo v več manjših skupin, s prihodom poletja pa postanejo samotne teritorialne živali.