Zadnja leta se veliko govori o ekologiji in varovanju okolja. Vse več je tudi ekoloških ustanov in organizacij, ki se s tem vsakodnevno ukvarjajo. Eno od vprašanj, povezanih s stalnim uničevanjem naravnega okolja, je povečanje ozonske luknje in s tem - globalno segrevanje.
Kaj pravzaprav je skrivnostno zveneča ozonska luknja? Da bi razumeli, za kaj gre, bi morali poznati osnovno zgradbo Zemljine atmosfere. Naš planet je obdan s plinasto lupino, ki jo privlači Zemljina gravitacija. Ta premaz je razdeljen na več plasti, od katerih je vsaka odgovorna za drugačno nalogo.
V zvezi z ozonsko luknjo je pomembno, da se seznanimo z delom atmosfere, imenovanim stratosfera. To je druga plast plinov, šteto od zemeljskega površja, ki je odgovorna za temperaturno inverzijo, to je prenos toplote. V veliki meri je sestavljen iz ozonske plasti. Ozon zelo dobro absorbira ultravijolično sevanje, ki od sonca doseže naš planet.
Na ta način ščiti Zemljo pred pregrevanjem in škodljivimi učinki velikih odmerkov elektromagnetnega sevanja. Ozon se večinoma proizvaja v območjih nizke in srednje zemljepisne širine. V bližini polov ga je zelo malo, kar pomeni, da je tam t.i. ozonske luknje.
Dodaten neugoden dejavnik, ki prispeva k povečanju ozonskih lukenj, je prisotnost škodljivih snovi v zraku, ki zelo dolgo pridejo v stratosfero. Slabosti ozonske plasti so med drugim vulkanski pepel, raketni hlapi in posebno nevarni freoni.
Človeška dejavnost in ozonska luknja
Največji in najbolj škodljiv dejavnik, ki uničuje ozonsko plast, je bila visoka emisija freonov v ozračje. Freoni so posebna skupina kloro- in fluoroogljikovodikov, ki se uporabljajo kot delovne tekočine v hladilnikih, kot nosilni plin v aerosolih in za proizvodnjo penastih polimerov.
Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bile izvedene raziskave, s katerimi so dokazali, da CFC uničujejo pomemben del stratosfere. Žal so šele v 90. letih, ko se je ozonska luknja močno razširila, v svetu prepoznali škodljivost freonov in jih postopoma umaknili s trga in proizvodnja prenehala.
V več desetletjih so povzročili veliko škode, a po mnenju znanstvenikov se ozonska plast lahko regenerira celo do leta 2060. Seveda je to optimistična napoved, saj so izpusti drugih toplogrednih plinov precej nižji kot danes.
Globalno segrevanje – kaj nam grozi?
Zaradi ustavljene emisije freonov in predhodnih napovedi za izboljšanje stanja naše stratosfere upamo, da si bo ozonska plast dejansko opomogla. V nasprotnem primeru bi bila Zemlja v veliki nevarnosti. Ozon absorbira ogromne količine škodljivega ultravijoličnega sevanja sonca.
Del tega sevanja je zelo nevaren za žive organizme, zlasti v velikih količinah. Prevelika izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju lahko povzroči hude opekline, pa tudi nevarne genetske mutacije – pri ljudeh in živalih lahko povzroči raka.
Koncept globalnega segrevanja je tudi tesno povezan s širitvijo ozonske luknje. Gre za povišanje povprečne temperature Zemljine atmosfere blizu zemeljskega površja. Globalno segrevanje je že danes jasno vidno in globalne organizacije zganjajo alarm. Marsikje je suša, ki povzroča številne gospodarske težave.
Če bo ozonska luknja še naprej naraščala, bi bile posledice lahko katastrofalne. S čim se soočamo? Nemogoče je natančno napovedati, a prebivalcem Zemlje lahko grozijo velike poplave, povezane s taljenjem ledenikov, strašne suše in posledično tudi lakota.
Lahko se pojavijo tudi izjemno nevarni vremenski pojavi, ki jih ni mogoče zlahka napovedati. Za zdaj obstajajo le rahli znaki globalnega segrevanja, vendar bi morali biti zaskrbljujoči. V nasprotju s prvim videzom je ozonska luknja veliko bolj resna težava, kot si morda mislimo.
Kako preprečiti povečanje ozonske luknje?
Temperatura zemeljske atmosfere se ne dviguje le zaradi emisije freonov. K temu procesu veliko prispevajo tudi drugi toplogredni plini, predvsem ogljikov dioksid, ki se sprošča v ogromnih količinah. Zaradi vse večjega števila samostojnih motornih vozil in enormne emisije industrijskih plinov temperatura zemeljskega ozračja še naprej narašča.
Kaj lahko povprečen državljan stori za okolje? No, ne veliko, ampak se je vedno vredno potruditi. Če je mogoče, lahko včasih namesto avtomobila izberete kolo ali mestni prevoz. Lahko tudi ločujete smeti, da se jih več reciklira, tako bodo tovarne proizvedle vsaj malo manj toplogrednih plinov.
K temu je vredno prepričati tudi svoje sorodnike in prijatelje, da bodo tudi oni poskušali vsaj na ta način pomagati našemu planetu. V tej situaciji pa je najpomembnejše, da v tej smeri poleg državljanov ukrepajo tudi vlade večine držav. Zlasti oblasti velikih, visoko razvitih držav bi morale začeti resno jemati problem globalnega segrevanja in pravno urediti količino izpuščenih plinov, da bi preprečili tragično globalno segrevanje.