Hadrijanova knjižnica (grško: Βιβλιοθήκη του Αδριανού) je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Atenah.
Vhod v prostor knjižnice je tik ob prometnem trgu Monastiraki, nekaj sto metrov severno od atenske akropole.
Zgodovina in arhitektura
Starodavno obdobje
Knjižnica je bila zgrajena med veliko obnovo Aten, ki jo je začel rimski cesar Hadrijan v 132 let . Kompleks je bil zgrajen severno od rimske agore.
Stavba je imela obliko rimskega foruma. V notranjost je vodil en monumentalni vhod (imenovan propylye), ki ga je potres zasul 1651. Fasada knjižnice je bila okrašena s stebri v korintskem redu. V vzhodnem delu kompleksa so hranili knjige, peristil (notranje dvorišče) pa je okrasil bazen.
Zgradba knjižnice je med napadom zelo trpela Heruli v 267 let. V letih 276-282 začela se je gradnja utrdb za zaščito zgodovinskega središča Aten, kamor so se vključili zidovi knjižnice.
bizantinsko obdobje
Na začetku 5. stoletje na mestu peristila je bila postavljena prva krščanska cerkev v Atenah. Stavba je bila zgrajena po štiriperesnem načrtu. Ta cerkev je bila verjetno zapuščena po vdoru Slovanov VI stoletjein v 650 let Nadomestila jo je veličastnejša triladijska bazilika, ki je vključevala tudi glavno knjižnično poslopje.
Na koncu XI stoletje bazilika je bila porušena. Na njenem mestu z začetkom XII stoletje majhna cerkev, imenovana Menagi Panaglia (poljska velika cerkev Marije)ki je verjetno prva v Atenah prejela naziv katedrale. Tempelj je bil porušen med arheološkimi deli v 1885.
O XII stoletje Ob Hadrijanovi knjižnici je bil zgrajen še en tempelj - cerkev Agios Asomatos sta Skalia (poljski nadangel Mihael na stopnicah). Na severni strani se je bližala fasadi knjižnice, vendar se do naših časov ni ohranila.
Obdobje turške okupacije in sodobni čas
V času turške okupacije so del nekdanjega kompleksa uporabljali kot bazar, na preostalem območju pa so zgradili hiše za premožne prebivalce. Konec starodavne strukture je padel na drugo polovico 18. stoletjeko so podrli obsežne fragmente starodavne stavbe, ki je pripravljala teren za gradnjo novega sedeža otomanskega guvernerja.
Potem ko so se Grki v prvem polčasu osamosvojili XIX stoletja nekdanji gubernijski kompleks je bil spremenjen v garnizon, preostali del kompleksa pa je bil uporabljen kot novo trgovsko središče.
Na koncu XIX stoletja začela so se izkopavanja in zgodnje moderne zgradbe so postopoma rušili. Od 2004 Hadrijanova knjižnica je odprta za obiskovalce.
Obisk Hadrijanove knjižnice
Hadrijanova knjižnica ni ena izmed znamenitosti, ki jih ne smete zamuditi, ko potujete v grško prestolnico. Od same starodavne knjižnice in od bizantinskih cerkva, ki so bile postavljene znotraj njenih meja, se je ohranilo malo. Monumentalno pročelje s stebriščem (najbolje ohranjeni del stavbe) je dobro vidno s strani trga Monastiraki.
Če pa nas zanima zgodovina, si je vredno vzeti čas za ogled arheološkega najdišča. Toliko bolj, da za obisk Hadrijanove knjižnice potrebujemo cca Trideset minut.
Kaj bomo videli na kraju samem?
- pročelje knjižnice s stebriščem (vidno tudi izven arheološkega najdišča), na katerem lahko vidimo ostanke krščanskih fresk,
- fragmenti knjižnične stene,
- temelje cerkve s 5. stoletjeki je bila postavljena na mestu knjižničnega peristila,
- izolirani odlomki talnega mozaika s cvetličnimi motivi iz 5. stoletje.
Na mestu izkopavanja je nastal tudi manjši muzej z najdbami s tega območja. Največji zaklad zbirke je blizu 3-metrski kip, ki predstavlja boginjo Nike (poljsko: Victory)izdelan iz enega kosa pentelitnega marmorja.
Kip je bil najden v 1988 v temeljih turške cisterne, ki je bila zgrajena v bližini južnega krila knjižnice. Spomenik se je do danes ohranil v razmeroma dobrem stanju, čeprav brez glave, rok in kril.
Prvotna lokacija kipa je negotova. Možno je, da je bil del večje skupine, ki je krasila vhod v rimsko agoro, v Hadrijanovo knjižnico pa so jo preselili šele med obnovo na začetku. 5. stoletje.
Poleg kipa Atene Nike ima muzej še nekaj drugih eksponatov, kot so kosi okrasja ali starokrščanske in zgodnjekrščanske posode, vendar ne veliko.
Hadrijanova knjižnica: vstopnice, odpiralni čas, praktične informacije
Na arheološko najdišče lahko vstopimo z nakupom ene vstopnice ali vstopnice za sedem atenskih arheoloških najdišč.
Cena posamezne vstopnice je odvisna od sezone. Cena vstopnic za odrasle:
- od 1. aprila do 31. oktobra: 6€,
- od 1. novembra do 31. marca: 3€.
Osebe, mlajše od 25 let, vstopajo brezplačno. Starejši od 65 let so upravičeni do 50 % popusta.
Cena posamezne vozovnice je tako visoka, da je obisk rimske agore pri nakupu vozovnice najbolj donosen do sedmih starodavnih spomenikov Aten v ceni 30€. Vključuje: Akropolo, Grško Agoro, Rimsko Agoro/Forum, Hadrijanovo knjižnico, pokopališče Keramejkos, arheološko najdišče Lykeion in templje Olimpijskega Zevsa. Prepustnica velja pet dni. V tem času lahko v vsako izmed znamenitosti vstopimo enkrat.
Pozor! V primeru naročnine zimskega popusta ni.
Trenutni delovni čas in dneve prostega vstopa najdete tukaj.
