Britanski muzej ponaša se z eno največjih muzejskih zbirk na svetu. Šteje pribl 8 milijonov eksponatov letina je odraz moči Britansko cesarstvoki je zaradi svojih kolonij in dostopa do skoraj neomejenih finančnih sredstev imela možnost zbirati največje svetovne zaklade.
Cilj Britanskega muzeja je dokumentirati zgodovino človeštva od nastanka do danes. Muzej je od odprtja v 18. stoletju brezplačno odprt za obiskovalce.
Zgodovina
Za prvega pokrovitelja Britanskega muzeja velja, da je rojen na Irskem Ulster zdravnik Sir Hans Sloaneda v prvem polčasu 18. stoletje zaslovel je kot popotnik, zbiratelj in človek številnih interesov.
Sloane, ki so ga Britanci priznali kot odkritelj mlečne čokolade, skozi vse življenje se je zbiral nad 70.000 artefaktov. Njegove zbirke so bile zelo raznolike – od rastlin, mineralov in kamnov, preko starih knjig in rokopisov, do kovancev in tiskovin.
Rojen v 1660 Sloane se je dobro zavedal, da bi lahko po njegovi smrti celotno skrbno zbrano zbirko razdelili in razprodali. Zbiralec ga je srečal in ponudil kralju Jurij II občasni znesek za nakup celotne zbirke, ki bi veljal od dneva njegove smrti.
Sloane je umrla 11. januarja 1953 pri starosti 93 let, a 7. junija istega leta je britanski parlament odobril plačilo 20.000 funtovki je po oporoki pokojnika pripadel njegovim dedičem. Posledica nakupa zbirke je bila ustanovitev Britanskega muzeja, ki je bil odprt za javnost 15. januarja 1759.
IN 1757 kralj Jurij II podaril novoustanovljeni ustanovi zbirke Stara kraljeva knjižnicaki so zdaj pod okriljem Britanska knjižnica. Na tem mestu velja omeniti, da je bila pripravljena stavba Britanske knjižnice brezplačna razstava pomembnih knjig, rokopisov, pisem in drugih predmetov, povezanih s tiskom.
Velik del eksponatov iz zbirke Hansa Sloanea je pripadal naravoslovnemu oddelku. V drugem polčasu XIX stoletja biolog Richard Owen privedla do nastanka neodvisne Prirodoslovni muzejkamor so bili prestavljeni eksponati s te parcele. Ta rešitev se je izkazala za koristno za obe instituciji: Britanski muzej je odprl prostor za eksponate, povezane z zgodovino človeštva, Prirodoslovni muzej pa je razstavil najdbe, ki so bile nekoč shranjene.
Več: Prirodoslovni muzej v Londonu - ogledi, zbiranje in praktične informacije
IN XIX stoletja muzejska zbirka je rasla z velikim razcvetom. Vendar to ne bi smelo biti presenečenje, saj bi lahko Britansko cesarstvo svobodno uporabljalo in raziskovalo svoje kolonije in odvisna ozemlja. Še danes potekajo razprave, ali se tako zbrani eksponati ne bi smeli vrniti na kraje, od koder so bili odvzeti.
XX stoletje gre za nadaljnji razvoj zbirke, vendar pod tržnimi in pravičnejšimi pogoji.
Muzejska zgradba
Sprva je bil Britanski muzej rezidenca Hiša Montaguki je po več desetletjih postala nezadostna za potrebe tako ambicioznega objekta. Že na začetku XIX stoletja muzejske oblasti so se odločile zgraditi novo pravo stavbo.
Za pripravo projekta je bil povabljen arhitekt Robert Smirkeki je postal znan kot eden od pionirjev grškega neoklasicizma. Smirke je naročil W. 1820 in tri leta pozneje končal delo na projektu. Nova zgradba naj bi imela obliko štirikotnik z odprtim notranjim dvoriščem. Najbolj reprezentativen del stavbe je južna fasada v obliki portika po vzoru grških templjev. Portik je sestavljen iz 44 ionskih stebrov višine 14 metrov. Zunanja fasada stavbe je pokrita z značilnim portlandskim kamnom. Hiša Montagu je bila med delom na novem sedežu porušena. Gradnja nove muzejske stavbe je bila zaključena l 1852.
V Smirkejevi zasnovi je notranje dvorišče, l Veliko sodišče, naj bi služil kot vrt. Prvotna oblikovalska premisa je komaj preživela 2 leti. IN 1854 začela se je gradnja krožne stavbe v središču dvorišča, ki od 1857 služila je kot čitalnica in knjižnica.
Na začetku Iz dvajsetega stoletja stavbo muzeja so povečali z dodajanjem novih galerij. Zadnja večja rekonstrukcija muzejskega kompleksa je bila pred kratkim. IN decembra 2000 zaključena so bila dela na prekrivanju notranjega dvorišča s stekleno streho, zaradi česar je nastala največji pokriti trg v Evropi.
Zbirka, umetnine in zbirke
Zbirka Britanskega muzeja obsega pribl 8 milijonov predmetovle nekatere so izpostavljene javnosti. Muzejske zbirke so združene na dva načina: najprej po geografskem ključu po celinah ali deželah, nato pa kronološko ali še enkrat geografsko (npr. po državah).
V pritličju prevladujejo starodavni eksponati, vključno z fragmenti vrat in templjev. Zgornja nadstropja so sodobne in posamezne starodavne sobe. Poenostavljeno lahko rečemo, da spodnji del zasedajo večji predmeti, v zgornjih prostorih pa je na stotine ali celo tisoče manjših eksponatov.
Izjema je galerija v pritličju, kjer so na ogled baronovi eksponati Ferdinand Rothschild. Med več sto artefakti velja opozoriti na bogato okrašen relikvijar na koncu XIV stoletjeznotraj katerega je po izročilu trn iz trnove krone.
Natančno razporeditev galerij in prostorov najdete na uradni spletni strani muzeja tukaj.
Na spletni strani, ki je dostopna na tem naslovu, je katalogiziranih, opisanih in objavljenih več milijonov eksponatov.
Pozor! Ob obisku Britanskega muzeja ne moremo zagotoviti, da si bomo lahko ogledali določeno sobo ali razstavo. Natančen seznam nedostopnih prostorov (ali odprtih v skrajšanem času) najdete na tej strani.
Kratek opis zbirke
Azija
V dvoranah, posvečenih Aziji, bomo med drugim videli: porcelan in keramika iz Kitajske, visoko kipi južnih božanstev Azija oz samurajski oklep iz Japonske.
Bližnji vzhod
Med obiskovalci je posebna pozornost namenjena zbirkam z Bližnjega vzhoda, med drugim Asirija, Mezopotamija ali z države arabskega sveta. Med eksponati si bomo med drugim ogledali: skulpture, ki krasijo asirske templje in vrata asirskih palač, izklesane kamnite plošče iz palače v mestu Nimrud ali pogrebne najdbe iz Mezopotamija.
Evrope
Prostori v evropskem delu so razdeljeni kronološko. V nasprotju s starodavnimi zbirkami tukaj ne bomo našli velikih in veličastnih predmetov, temveč posamezne najdbe vsakdanje rabe, ki so jih uporabljali pri verskih obredih ali v zasebnem življenju.
Za logičen začetek zbirke lahko štejemo dve namenski sobi Velika Britanija v starih časih. Ena se osredotoča na odnos takratnih otočanov s starodavnimi imperiji v pr. Glavna tema v drugi sobi je osvojitev Britanije s strani Rimljanov. V drugem je bil razstavljen najstarejši mozaik, ki prikazuje lik Jezusa Kristusa, ki so ga našli v Veliki Britaniji.
Naslednje razstave se osredotočajo na določena obdobja:
- Bizantinsko obdobje in zgodnji srednji vek (3. do 11. stoletje)kjer bomo med drugim videli čelade (vključno s tistimi, ki jih najdemo v vzhodni Angliji čelada Sutton Hooja), posode ali srebrnine,
- srednjeveška Evropa (11.-15. stoletje) - v tem prostoru prevladujejo sakralni predmeti (npr. križi, škofovska palica, liturgične posode itd.); v tej sobi bomo videli slavne šah z Lewisomizdelano na Norveškem iz zob kita ali morževih oklov,
- XIV-XVIII stoletja - v tej sobi prevladujejo renesančni izdelki (krožniki, vaze, porcelan),
- 18.-19. stoletje - kolekcijo odlikuje veliko število ženstvenih dodatkov,
- 19. stoletja do danes - majhna soba s keramiko in posodo.
V evropskem delu je bila tudi uprizorjena zbirka ur, ki se osredotoča na zgodovino ur - od Šestnajsto stoletje gibi na sodobne ure.
Starodavni Egipt
Izstopajo v egipčanski zbirki skulpture, mumije in pogrebne najdbe, vključno 11 stenskih poslikavki so bili vzeti iz grobnice egiptovskega uradnika z Nebamun.
Še en eksponat najvišjega ranga je Rosetta Stone. Ta bazaltna plošča, v celoti prekrita z graviranim besedilom, morda ne bo navdušila turistov, ki iščejo bolj monumentalne objekte, vendar se je vredno zavedati, da ta zahvaljujoč temu je bilo mogoče povečati znanje, potrebno za razumevanje egipčanskih hieroglifov.
Odlok o 27. marec 196 pr.n.št., izdan za del prve obletnice vladavine mladega faraona Ptolemej V. Ker je bil Egipt takrat pod oblastjo kraljev, ki izvirajo iz Grčije, je bilo besedilo gravirano tako v grščini kot v egipčanskem jeziku (hieroglifi in demotična pisava). Primerjalna analiza treh besedil nas je precej približala razumevanju egipčanskih spisov.
Stara Grčija in Rim
Britanski muzej se ponaša s tem, da je končal 100.000 predmetov iz antične Grčije in Rima (kot tudi njunih odvisnih ozemelj, kot so ciprske mestne države).
Zbirka sega iz bronaste dobe (3000 pr.n.št.) do časa Konstantin Veliki, prvi krščanski rimski cesar (4. stoletje). Med eksponati prevladujejo grške najdbe, ki zavzemajo večino prostorov v tem delu muzeja. Soba 70 v zgornjih nadstropjih je posvečena zgodovini Rima.
Nekateri eksponati, vredni pozornosti:
- rekonstruirano pročelje nagrobnega spomenika iz 4. stoletja pr.n.št, ki so ga našli v mejah starodavnega mesta Licja (Mala Azija, današnja Turčija),
- stolpec iz templja Artemide iz Efezaki je veljal za eno od sedmih čudes sveta,
- grške vaze z 6. stoletje pr,
- fragment kipa konja iz Mavzolej v Halikarnasuki je bil tudi na seznamu starodavnih čudes sveta,
- najde iz znamenite palače na Kretiki segajo v vrhunec minojske kulture.
Je tudi v zbirki Britanskega muzeja največja zbirka skulptur iz atenskega Partenona Takoj po Novi muzej Akropole v Atene. Skulpture so sprva pripeljali v London Thomas Bruce iz devetnajstega stoletja (poznan kot Lord Elgin), ki je bil takrat veleposlanik sv. Konstantinopel. S soglasjem predstavnikov Otomanskega cesarstva (Grčija je bila takrat okupirana) so Britanci domov odnesli približno polovico ohranjenih skulptur.
Med eksponati, ki si jih bomo ogledali med drugim kiparstvo Dioniz Z 5. stoletje pr ali fragmenti bas-reliefov.
Artefakti iz atenske akropole so zelo sporni. Grška vlada se že od osemdesetih let prejšnjega stoletja bori za vrnitev vseh predmetov, odvzetih iz Partenona, medtem ko so uradniki Britanskega muzeja imeli argumente za ohranitev te edinstvene dediščine v Londonu.
Numizmatična zbirka
Muzej se ponaša tudi z zbirko skoraj milijon kovancev, bankovcev in drugih plačilnih sredstev ter predmetov, povezanih s plačili. Na razstavi si bomo ogledali le tisočinko celotne zbirke, a ljubitelji numizmatike tega dela muzeja ne smejo zamuditi.
Ogled
Britanski muzej je eden najbolj obiskanih muzejev na svetu in najbolj obiskana kulturna ustanova v celotni Veliki Britaniji. Vrata muzeja vsako leto presežejo pribl 6 milijonov obiskovalcev.
Ne glede na letni čas je v notranjosti zaman pričakovati praznino. Pozimi bo veliko bolj ohlapno kot poleti, vendar se nam lahko zaradi števila ljudi, ki bivajo v muzeju, še vedno zavrti.
Žal stavba muzeja ni dovolj prostorna, da bi učinkovito odvajala množice; v XIX stoletja nihče ni predvideval, da bo na tisoče ljudi želelo vstopiti vsak dan. Posledica je gneča, ki se okrepi s številnimi izleti iz britanskih šol.
Če želite udobnejši ogled znamenitosti, je najbolje, da se takoj pojavite na otvoritvi in se odpravite v sobe v pritličju z največjimi zakladi zbirke. Druga možnost je, da pridete tik pred zaprtjem, a prav tako je v pritličju muzeja ob tem času še vedno lahko gneča.
Ob vstopu v muzej pregledajo nahrbtnike. V muzej ne bomo vstopili z veliko prtljago – ne s kovčkom, ne z velikim turističnim nahrbtnikom.
Brezplačna tematska predavanja
Britanski muzej vsak dan organizira vrsto pribl 30-40 minut tematska predavanja imenovana Izleti, ki odpirajo očiki se osredotočajo na določene dele muzeja. Teme vključujejo: Japonska, Stara Grčija, Stari Egipt, Stari Rim, Rimska Britanija, srednjeveška Evropa in še veliko, veliko več.
Predavanja so brezplačna. Za sodelovanje je dovolj, da se pojavite ob določenem času v določeni sobi.
Natančen seznam predavanj najdete na tej spletni strani.
Muzej poleg rednih tematskih predavanj organizira tudi predstavitve (Pogovori v galeriji za kosilo) na različne teme, ki jih vodijo povabljeni gostje ali zaposleni v muzeju. Predstavitve so v teku 45 minut in potekajo ob torkih, sredah, petkih in sobotah p. 13:15. Na tej strani lahko najdete predoglede tem.
Koliko časa potrebujem za obisk Britanskega muzeja?
Zbirka Britanskega muzeja je res obsežna. Po našem mnenju bi morali turisti, ki si želijo večino eksponatov mirno ogledati, načrtovati kar na licu mesta vsaj 3 ure.
V primeru daljših obiskov Londona lahko ogled muzeja razdelimo na dva dela. Prvič obiščemo pritličje, drugič pa zbirke v zgornjih nadstropjih, zaradi česar ne bomo preobremenjeni s številom eksponatov. Obiska nam ni treba razdeliti na več kot en dan – zjutraj si lahko ogledamo galerije v pritličju, nato nekaj ur raziskujemo London, v drugi polovici dneva pa se vrnemo v muzej in si ogledamo zgornjem nadstropju.
Vstopnice
Vhod v muzej je prost. V primeru začasnih razstav ni pravila: nekatere so brezplačne, za ostale pa moramo kupiti dokaj drago vstopnico (tudi okoli 10-15 GBP).
Na tej strani lahko preverimo aktualne občasne razstave.
Delovni čas in dnevi Britanskega muzeja
Galerije Britanskega muzeja so odprte vsak dan od 10.00 do 17.30. V muzejsko stavbo lahko vstopimo od 9.00 do 18.00.
Muzej je ob petkih (razen na veliki petek) odprt do 20.30.
Muzej je zaprt: 1. januarja ter 24., 25. in 26. decembra.
Nekatere sobe so na voljo le ob določenih dneh ali skrajšanih urah. Natančen seznam je na voljo na tej spletni strani.
Vhodi v muzej
Glavni vhod v muzej (prek neoklasicističnega portika) je na strani ulice Velika Russellova ulica. Ta vhod zahteva prehod 12 stopnic. Na obeh straneh stopnic sta samopostrežna dvigala.
Drugi vhod (brez stopnic) je na nasprotni strani od ulice Montague Place.
Vozi
Približno 500-800 metrov od Britanskega muzeja so štiri postaje podzemne železnice (razvrščene po najkrajši razdalji):
- Tottenham Court Road (srednja linija, severna linija),
- Holborn (srednja linija, proga Piccadilly).
- Russell Square (proga Piccadilly),
- Goodge Street (severna linija),
Natančno pot je najlažje preveriti z uporabo Google zemljevidov ali uradnega načrtovalca potovanj TfL, ki je na voljo tukaj.
Dostop za osebe z omejeno mobilnostjo
Muzej je prilagojen potrebam gibalno oviranih oseb. Najpomembnejše galerije in razstave so dostopne z enim od dvigal. Tudi sanitarije v muzeju so prilagojene potrebam gibalno oviranih oseb. Več informacij o razpoložljivosti (v angleščini) najdete na tej strani.
Pri ustvarjanju članka smo uporabili gradivo, ki je na voljo na uradni spletni strani muzeja www.britishmuseum.org.