Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Zgrajena po načrtu bazilike Baselska katedrala (nem. Münster) je eden najbolj ikoničnih simbolov mesta. Od daleč stavbo odlikujejo zidovi iz rdečega peščenjaka in pisani strešniki.

Zgodovina tega krščanskega templja pa je burna in polna preobratov.

Zgodovina

Prva mestna katedrala je bila zgrajena na začetku deveto stoletje in bilo je v bližini današnjega templja. Avtor V 9. stoletju v cerkvi je bila postavljena tudi palača, ki je bila sedež škofa. Konec zgodnjesrednjeveškega razvoja je prišel z vdorom Madžarov v prvi polovici 10. stoletjeki je za sabo pustil le pepel.

Na začetku je bila zgrajena nova katedrala XI stoletje. Njegovi ustanovitelji so bili nemški cesar Henrik II Sveti in njegova žena Cunegund. Templji so bili posvečeni v navzočnosti cesarskega para 11. oktober 1019. Henryk w 1146 je bil kanoniziran in čez nekaj časa postal tretji zavetnik stolnice, po Mariji in baselskem mučencu škofu sv. Pantalus. Njegovo figuro lahko vidimo tudi v mestni hiši, saj je bil izbran tudi za pokrovitelja mesta. Zgodnjeromanski tempelj v tej obliki je obstajal le malo 200 letdo konca XII stoletje ogenj jo je požrl.

Kmalu zatem se je začela rekonstrukcija v romanskem slogu, gradbena dela pa so bila zaključena v 1225. Nova zasnova je izstopala petih stolpov. 121 let po zaključku obnove je mesto obiskal najhujša naravna katastrofa v tem delu Evrope. 18. oktobra 1356 V letu je močan potres porušil streho in vse stolpe. Mestne oblasti so se ponovno lotile obnove templja. Delo se je nadaljevalo do XV stoletje. Arhitektura obnovljenega templja se je bistveno razlikovala od prvotne. Danes ga lahko štejemo za kombinacijo romanskega in gotskega sloga. Na koncu sta bila prezidana le dva čelna stolpa, na južni strani pa so prizidali poznogotski samostan.

Zadnje burno obdobje v zgodovini katedrale je bila reformacija. IN februarja 1529 uporniki, ki so podpirali versko revolucijo, so vstopili v katedralo in jo skoraj v celoti opustošili. Ni ohranjenih motivov, povezanih s kultom Marijana in svetnikov. Uničene so bile ikone in vse, kar so napadalci povezovali s katolištvom. Na srečo so se ohranili artefakti iz zakladnice katedrale, ki so danes v Zgodovinskem muzeju Barfuesserkirche. Katedrala je bila nazadnje obnovljena l XIX in Iz dvajsetega stoletja.

Arhitektura in notranjost katedrale

Čelno pročelje odlikujeta dva stolpa z impozantno kipi njihovih zavetnikov na obzidju. Zavetnik levega stolpa je st. Jerzy (nemško Georgsturm)in prav st. Marcin (nemški Martinsturm). Dvodelni kip na levem stolpu prikazuje svetnika na konju, ki se bori z zmajem. Za razliko od mnogih drugih interpretacij tega spopada, na steni bazilske katedrale ogromen vitez napade stisnjeno in negibno bitje, ki je, prebodeno s sulico, videti pomirjeno z usodo in premočjo napadalca.

Za končno zasnovo stolpa sv. Jerzy je bil verjetno odgovoren za arhitekta Ulrich von Ensingen, ki je zaslovel kot oblikovalec stolnih stolpov v Ulm in Strasbourg in v cerkvi Frauenkirche v Esslingen.

Ni povsem jasno, od kod izbira teh dveh svetnikov. Ni dokazov, da so bile v stolpih njim posvečene kapele. Prav tako ni znano, ali je bil kateri od kipov postavljen že prej 1356 in tragičen potres. Vendar baselska katedrala ni edina, kjer se takšna kombinacija pojavlja – oba svetnika lahko srečamo v katedrali v Regensburg. Njihove figure se nedvomno nanašajo na dve pomembni viteški vrlini - pogum (sv. Jurij) in dobrodelnost (sv. Martin). Skulptura v južnem stolpu prikazuje enega najbolj znanih prizorov iz življenja sv. Martina, ki je pozimi pri vratih mesta Amiens dal polovico svojega plašča zgubanemu beraču. Kar takoj pade v oči, je pomanjkanje omenjenega reveža, ki je od svetnika prejel pokrov. Verjetno je bila med reformacijo ta figura odstranjena, brez katere je svetnik postal navaden vitez. Podobno strategijo so uporabili tudi na fasadi mestne hiše, kjer so Mariji vzeli otroka iz rok in ji dali meč v roke.

Omeniti velja, da so številne skulpture, ki krasijo katedralo, le kopije. IN XIX stoletja najpomembnejši med njimi so bili v obžalovnem stanju. Takrat so se začela obnovitvena dela in zapolnile so se številne vrzeli. V dvajsetem stoletju nastale so nove kopije mnogih od njih, med drugim kipi sv. Martina in sv. George. Njihovi izvirniki (v obliki iz preboja XIX in XX stoletje) So notri Muzej Kleines Kingental na severni strani reke.

Ker smo ob templju, ne spreglejmo tistega na severovzhodni strani Portal iz 12. stoletja sv. Gallus (nemško Galluspforte) v obliki slavoloka. Je ena najpomembnejših romanskih skulptur v Švici, ki se je do danes ohranila praktično v prvotnem stanju. Nad portalom se dviga okno v obliki rozete.

Katedrala v notranjosti se zdi zelo stroga. V severni ladji blizu glavnega oltarja je bil postavljen epitaf Erazma Rotterdamskegaki je kljub svojemu preteklemu katoliškemu duhovniku počival v stolnici. Pod stolnim korom je obsežna kripta z grobovi baselskih škofov (10.-13. stoletje, najstarejša grobnica pripada škofu Rudolfu II., ki je umrl med madžarskim vpadom). Vhod v kripto najdete ob koru.

Samostani

Gotski samostani, ki mejijo na katedralo, so polni lepo okrašenih nagrobnikov bogatih meščanov, ki so bili tu pokopani od 16. do 19. stoletja. Med epitafi lahko vidimo med drugim baročni nagrobnik švicarskega matematika Jakob Bernoulli. Zgodovina samih samostanov pa je daljša in sega nazaj XV stoletje. Tam si velja pobliže ogledati oboke oziroma lesen strop, ki so bili zgrajeni pred več kot 500 leti in so ohranjeni v prvotnem stanju.

Samostani so razdeljeni na dva dela - Veliki samostan (nem. Grosser Kreuzgang) na zahodni strani in Mali samostan (nem. Kleiner Kreuzgang) na vzhodni strani. Okna drugega so neposredno obrnjena proti Renu in ponujajo prijeten pogled na drugi breg.

Iz Malega samostana se lahko podamo neposredno na razgledno ploščad (Pfalz), ki se nahaja na zadnji strani katedrale. Ob izhodu, rahlo skrit in rahlo pritisnjen, stoji Kapela sv. Nikolaj (nemško: Niklauskapelle). Žal nam ga ni uspelo obiskati, lahko pa ga obiščete v nedeljo ob 10.00 (med sveto mašo v italijanščini) in ob 18.00 (med anglikansko mašo) (posodobljeno september 2022).

Struktura je sestavljena iz dveh nadstropij. V pritličju je kapela, v nadstropju pa zbornica, ki je služila za organizacijo srečanj cerkvenih oblasti. IN XV stoletje tu so potekali pogovori med svetom v Baslu.

Obisk katedrale (posodobljeno septembra 2022)

Katedralo in sosednje samostane si lahko ogledamo skozi vse leto.

Odpiralni čas (posodobitev september 2022)

Katedrala je v poletni sezoni odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00, ob sobotah od 10.00 do 16.00 ter ob nedeljah in praznikih od 11.30 do 17.00.

V zimski sezoni je tempelj odprt od ponedeljka do sobote od 11.00 do 16.00 ter ob nedeljah in praznikih od 11.30 do 16.00.

Katedrala ni na voljo obiskovalcem: 24. december, 1. januar in veliki petek.

Samostani so odprti od 8.00 do sončnega zahoda (najpozneje do 20.00).

Kripta pod korom je odprta le izven kurilne sezone. Od sredine oktobra do sredine maja spust v kripto ni mogoč.

Trenutni delovni čas katedrale je na voljo na uradni spletni strani cerkve na tem naslovu (v nemščini).

Cene vstopnine (posodobitev septembra 2022)

Lahko vstopimo v katedralo in samostan prost.

Razgledna točka na stolpu (posodobljeno septembra 2022)

Za plačilo 5 CHF lahko se povzpnemo na stolp katedrale, ki ponuja razgled na staro mestno jedro in okolico.

Vhod je v notranjost katedrale. Morajo iti 242 stopnicin sam stolp je približno 65 metrov.

Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Kategorija:

Evrope