Nahaja se nad Donava Regensburg (nem. Regensburg) je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v srednji Evropi in hkrati eno najstarejših mest v Nemčiji. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je staro mestno jedro Regensburga muzej odprtega tipa, ki prikazuje, kako je izgledalo eno najpomembnejših srednjeveških nakupovalnih središč v našem delu Evrope.
Ko se sprehajamo po tlakovanih ulicah, naletimo na romanska ali gotska pročelja, hiše srednjeveških patricij (premožnih prebivalcev) z značilnimi stolpi, znanimi iz italijanskih mest, ali ozke prehode in ulice. Predvsem hiše v obliki visokih stolpov so nekaj edinstvenega na severni strani Alp.
Današnji videz Regensburga lahko štejemo za svojevrsten pojav. Je eno redkih večjih nemških mest, ki je preživelo bombardiranje zaveznikov ob koncu vojne. Do danes ni znano, od kod je takšna odločitev zavezniškega poveljstva, tem bolj, da je v bližini npr. tovarna letal Messerschmitt.
Leta 2006 je bilo staro mestno jedro Regensburga vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. Na tej točki velja omeniti, da je vnos vseboval skoraj 1.500 zgradbkar je blizu 1000 v samem predelu starega mestnega jedra!
Danes je Regensburg četrto največje mesto na Bavarskem in eno od univerzitetnih središč. Kljub skoraj 2000-letni zgodovini in stotinam spomenikov je Regensburg težko imenovati tipično turistično mesto. Na ulicah še vedno prevladujejo domačini, tudi mladina in študenti, mesto pa živi v svojem tempu. Ni presenetljivo, da je staro mestno jedro polno pubov in restavracij, kjer se lahko sprostimo in spijemo lokalno pivo.
Več fotografij v: Galerija iz Regensburga.
Kako obiskati Regensburg?
Skoraj vse glavne turistične znamenitosti Regensburga se nahajajo na meji nekdanjega mestnega obzidja in na območju otoka/okrožja Stadtamhof.
Glede na velikost zgodovinskega starega mestnega jedra zlahka pridemo povsod peš in je vsekakor najboljši način za spoznavanje prve prestolnice Bavarske. Včasih se splača umakniti s ceste, zahvaljujoč kateri lahko najdemo rahlo skrita dvorišča ali druga fascinantna pročelja.
Turistična informacijska točka (posodobljeno maja 2022)
Uradna turistična informacijska miza se nahaja v stavbi Stare mestne hiše, na naslovu Rathausplatz 4. V notranjosti se lahko poleg prejemanja informacij v angleščini prijavimo tudi na ogled mestne hiše med vodenim ogledom.
Odpiralni čas:
- Ponedeljek - petek od 9.00 do 18.00.
- Sobota od 9.00 do 16.00
- Nedelja in prazniki (od aprila do oktobra) - 9.30 - 16.00
- Nedelja in prazniki (drugi meseci) - 9.30 - 14.20
Koliko časa bi morali porabiti za raziskovanje Regensburga?
Ob dobrem načrtovanju dneva bi si morali v enem dnevu ogledati najpomembnejše mestne znamenitosti, čeprav nam bo le dvodnevni izlet omogočil počasno raziskovanje zgodovinskega starega mestnega jedra. V primeru enodnevnega obiska in želite obiskati mestno hišo, je vredno vnaprej preveriti urnike ogledov v angleščini.
Obisk Regensburga
Večina zgodovinskega starega mestnega jedra Regensburga je na južni strani Donave. Dva otoka, ki se nahajata bolj zahodno, sta nekaj manjših izjem Oberer Wöhrd (Zgornji Wöhrd) in vzhodni Unterer Wöhrd (Spodnji Wöhrd)ki so bili kljub temu, da so bili del Regensburga, zunaj območja nekdanjega mestnega obzidja.
Na obeh otokih boste našli sprehajalne poti, v primeru prvega pa celo večji park Inselpark (park na otoku). V toplih dneh se na pijačo piva oglasijo prebivalci vseh starosti.
Zgodovinsko staro mestno jedro odlikujejo tipične srednjeveške zgradbe z močnim italijanskim navdihom, vključno s hišami v obliki visokih stolpov (Geschlechtertürme), ki so jih zgradili premožni prebivalci (patriciji). Srednjeveški Regensburg je bil pomembna točka na trgovskih poteh med nemškimi mesti in kraljestvi današnje Italije – zato ni težko uganiti, da so bili najbogatejši prebivalci trgovci, ki so potovali na jug. In prav oni so v mesto prinesli modo za bivališča v obliki visokih stolpov.
Na vrhuncu mestnega razcveta je bilo v Regensburgu pribl 60 takih hišin nekateri so bili visoko na poti navzgor 12 nadstropij. Na žalost najvišje med njimi niso preživele do danes. Najvišja, ki obstaja do danes, je 9-nadstropna stavba Zlati stolp (Goldener Turm)kar lahko vidimo le od zunaj. Za to je najbolje, da greste na notranje dvorišče.
Poleg visokih stolpov je v mestu preživelo na stotine srednjeveških zgradb, od katerih so mnoge opisane v spodnjih odstavkih.
Stara mestna hiša (Altes Rathaus)
V zgodovini Regensburga ni druge stavbe, ki je tako pomembna kot mestna hiša. Sedež občinske oblasti je nastajal postopoma skozi več stoletij - najstarejši del je 55 metrov visok stolp, zgrajen l. 1260. Glavni del t.i Stara mestna hiša (Altes Rathaus) je datirana v 14. in 15. stoletje.
Regensburg je bil eden izmed Svobodna mesta Svetega rimskega cesarstva (Freie Reichsstadt), v plesni dvorani mestne hiše Regensburg pa so potekale skupščine Reichstaga. Do konca XVI stoletje je bil sklican parlament v različnih mestih cesarstva in iz 1594 do razpada Svetega cesarstva so bili vsi zbori v Regensburgu. Najprej zaradi verskih nemirov in tridesetletne vojne ter od 1663 do 1806 se je posvetoval v mestu Stalni sejm Svetega rimskega cesarstvaki se je začela s težavami pri sprejemanju soglasne odločitve ob grožnji iz Otomanskega cesarstva. Večni sejm je bil v nekem smislu začetek nemškega parlamentarizma.
Stalni parlament je spremenil vsakdan Regensburga. Stavba stare mestne hiše je bila v celoti predana parlamentu Svetega cesarstva, plesna dvorana pa je bila preimenovana v Reichs Hall (Reichsaal). Obenem se t.i Nova mestna hiša, kjer bi lahko deloval lokalni sodnik.
V mesto so prišli veleposlaniki, ministri in predstavniki dežel, ki so bile del cesarstva. Tuji gostje so najeli in prilagodili mestne rezidence. Prisotnost toliko uglednih gostov je pozitivno vplivala na družbeno in intelektualno življenje mesta. Po drugi strani pa so bili ti prišleki oproščeni dajatev in davkov, tako da mestni proračun z njihovo prisotnostjo ni toliko pridobil, zaradi napihnjenih reprezentančnih stroškov je celo izgubil.
Staro mestno hišo si lahko ogledamo v času cca 50 minut vodeni ogledi v angleščini. Od aprila do oktobra ogled poteka vsak dan Fr. 15:00v preostalih mesecih je p. 14:00. Obstajajo tudi izleti v nemščini, ki potekajo vsakih 30 minut od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. Cena vstopnic 7,50€ kupimo pa jih lahko na turistično informacijski točki (posodobljeno maja 2022). Ogled se začne v prvem nadstropju mestne hiše.
Med ogledom si bomo med drugim ogledali zasebne sobe, kjer so bivali volivci in vladarji, Reichs Hall (Reichsaal), sobe za goste, sodno dvorano, zapor, mučilnico in nekdanjo tržnico z stara 300 let in še vedno delujoča lestvica.
V notranjosti pozornost pritegnejo leseni stropi in stene ter freske. Še posebej zanimiva je mučilnica, kjer so za razliko od večine tovrstnih znamenitosti pristna orodja in oprema za povzročanje bolečine. Med izletom lahko poiščemo grb mesta, za katerega so značilni ključi sv. Petra, zavetnika mesta.
Čeprav mestna hiša v notranjosti ne navduši s svojim sijajem, je sam izlet zaradi velike količine posredovanega znanja vreden priporočila.
Katedrala (Dom), Katedralni trg (Domplatz) in okolica
Druga najpomembnejša znamenitost Regensburga je sv. Peter (nemški Dom St. Peter ali Regensburger Dom). Od mestne hiše do katedrale se lahko sprehodimo po ulici Goliathstraße in na poti si oglejte pročelje Goljatove hiše (Goliathhouse) s 1260. Pročelje odlikuje ogromna freska (visoka tri nadstropja) s 1573 ki prikazuje bitko pri Goljatu v rimskem oklepu z Davidom. IN XVI stoletje tovrstni okraski so bili zelo modni, žal se je do danes ohranil le ta.
Sama katedrala je edini primer francoske gotike na vsej Bavarski. Prej je bil na tem mestu romanski tempelj, vendar po požaru v drugi polovici XIII stoletje je bilo odločeno, da se zgradi nova struktura. Gradbena dela so se končala 250 let, čeprav je bila gradnja obeh stolpov končana šele l XIX stoletja.
Vstopili bomo v katedralo prost. V notranjosti so vitraži iz let 1310-1450ki so se zaradi izogibanja bombardiranju mesta ohranile v prvotnem stanju. Nekateri celo menijo, da gre za najlepšo zbirko v našem delu Evrope. Na južnem delu lahko vidimo vitraž, ki prikazuje zavetnika mesta sv. Peter drži ključe. V stolnici si lahko ogledamo tudi kripto z grobovi škofov in relikviarij iz XIII stoletje. V notranjosti, nameščen v 2009 sodobna telesa, ki so največji viseči organ na svetu.
Med sveto mašo ob nedeljah in katoliških praznikih ob 10.00 ob spremljavi orgel poje eden najstarejših deških pevskih zborov na svetu. Regensburger Domspatzen (Regensburški vrabci) .
Neposredno iz katedrale se lahko odpravimo do cerkve sv. škofovska palača (Bischofshof) katedrala trezor (Domschatz). Zakladnica slovi po srednjeveški zbirki zlata in dragih kamnov. Na razstavi si bomo ogledali med drugim znameniti relikvijar metuljev (Schmetterlingsreliquiar) iz 14. stoletja ali škatla z 11.000 zlatimi elementi. Muzej je odprt od ponedeljka do sobote od 11.00 do 17.00, v nedeljo od 12.00 do 17.00. Vstopnina stane 3 €, otroci in mladostniki, mlajši od 18 let, vstopijo brezplačno. (posodobljeno maja 2022).
Na drugi strani Stolnega trga si lahko ogledamo cerkev sv. 1610 lekarne Adler-Apotheke (Pod orlom). V notranjosti lahko vidimo staro leseno pohištvo ter zgodovinske posode in zabojnike. Na južni strani trga je restavracija Haus Heuport, ki deluje v zgodovinski stavbi z značilnimi oboki, pod katerimi se je prodajalo seno.
Če gremo od Stolnega trga proti vzhodu, bomo hitro prišli do nekdanje koruzne tržnice (Alter Kornmarkt), z nekdanjim sedežem lokalnih vladarjev (Herzogshof) Z XIII stoletjekjer danes deluje hotel. Ta stavba je z lokom povezana z bližnjim Rimski stolp (Römerturm). V masivnem stolpu je bila verjetno zakladnica in edina pot za vstop je bil prej omenjeni lok.
Na južnem delu trga najdemo enega od skritih zakladov Regensburga – romanskega Gospina kolegialna cerkev v Stari kapeli (nem. Kollegiatstift unserer Lieben Frau zur alten Kapelle)ki se imenuje preprosto Stara kapela (Alte Kapell). Skrajšano ime ne odraža dobro velikosti današnjega kraja, vendar pred obnovo, ki jo je naročil cesar Sveti Henrik II na začetku XI stoletje tu je stala navadna palačna kapela.
Notranjost cerkve je bila na sredini popolnoma spremenjena 18. stoletje na 750. obletnica ustanovitev kolegialne cerkve. Na pomoč so bili povabljeni domači umetniki, ki so ga že skoraj 30 let okrasili v slogu rokokoja. Iskreno je treba priznati, da je učinek njihovega dela naelektren. Zbor in osrednja ladja preprosto zastrašujeta s svojim sijajem, štukaturami in drugimi zlatimi ali lesenimi okraski.
Žal je bila maja 2022 glavna ladja ločena z železno rešetko in v njej ni bilo mogoče stati. Vseeno je vsekakor vredno ogleda. Če želimo templje videti v vsem njihovem sijaju, se lahko odpravimo k sveti maši. Ko ste tam, si ne pozabite ogledati stranske kapelice, katere vhod se nahaja v jugozahodnem vogalu cerkve.
Tik ob Stari kapeli je baročna Karmeličanska cerkev (Karmelitenkloster)v katerem bomo videli jaslice (krippe).
Porta Praetoria in rimske sledi
Reka Donava je v prvih stoletjih po Kristusu zaznamovala naravno mejo rimsko cesarstvo. Na enem od hribov v današnjem Regensburgu so Rimljani, c 1. stoletje zgradili so majhno utrdbo za zaščito dostopa do reke.
Skoraj 100 let pozneje, v času njegove vladavine Marko Avrelij, na območju današnjega starega mestnega jedra Regensburga je bila zgrajena nova utrjena utrdba Castra Reginakaterega ime se nanaša na bližnjo reko, ki se izliva v Donavo Regen. Sedanje nemško ime mesta - Regensburg izhaja iz reke Regen. Utrdba je lahko sprejela do več tisoč legionarjev.
Dobesedno malo od katedrale, na ulici Unter den Schwibbögen, bomo videli ostanke vrat Porta Praetoria ki vodi do utrdbe in gleda proti reki. Od samih vrat žal ni ostalo veliko, to so le spodnji del stolpa in drobci samega prehoda. Omeniti velja, da so to skupaj z vrati Porta Nigra iz Trierja najstarejši rimski ostanki v Nemčiji, ki štrlijo izven tal. Zanimivo, sama vrata so bila odkrita šele leta 1890 med prenovitvenimi deli v škofovi pivovarni.
Danes vrata vodijo na dvorišče škofovske palače (Bischofshof), od koder lahko neposredno vstopimo v zakladnico katedrale.
V Regensburgu najdemo tudi druge ostanke utrdb, ki obdajajo utrdbo. To so:
- del obzidja, ki je danes del novejšega obzidja na severnem koncu ulice Adolph-Kolping-Straße,
- izpostavljen velik del zidov na ulici Dr-Martin-Luther-Straße blizu Bar Ravel. Ta del utrdb je bil ugotovljen šele v drugi polovici Iz dvajsetega stoletja,
- del zidov v podzemnem parkirišču na trgu Dachauplatz (pod stavbo Markthalle Regensburg, vhod se nahaja na južni strani).
Če bi radi izvedeli več o rimski dediščini regije, se lahko odpravimo Zgodovinski muzej (Historisches Museum Regensburg). Eden od eksponatov je maketa, ki prikazuje gradnjo vrat Porta Praetoria.
Kamniti most (Steinerne Brücke) in mostni stolp (Brückenturm)
Nedvomno je eden najbolj znanih simbolov Regensburga Kamniti most. Prehod je nastal v letih 1135 -1146 in velja za enega najpomembnejših posvetnih spomenikov iz tega obdobja v celotni regiji. Most je vodil do bavarske enklave Stadtamhof in je bil eden najpomembnejših prehodov čez Donavo. Tu so šli vitezi druge in tretje križarske vojne. Most je financiral bavarski vojvoda skupaj z lokalnimi trgovci. Pred gradnjo novega prehoda je bil prej na istem mestu lesen in verjetno pontonski most.
Sprva je bil most videti drugače kot danes.Dostop na obeh straneh sta branila dva utrjena stolpa, poleg tega je bil še en osrednji bližje severnemu koncu. Do danes se je ohranil le stolp na južni strani (Brückenturm), ki je do 1902 to je bila edina pot od mostu do mesta. Na začetku Iz dvajsetega stoletja Porušili so več bližnjih hiš in tam zgradili tramvajsko progo, ki pa je že nekaj časa le prehod za pešce.
Dva od stolpov sta bila izgubljena med oboroženimi spopadi. Prva osrednja vrata so padla med obleganjem mesta s strani Švedov med tridesetletno vojno, severna vrata pa je avstrijska vojska porušila med Napoleonovimi vojnami.
Danes je v nekdanjem skladišču soli (Salzstadel), ki meji na stolp, razstava, posvečena uvrstitvi Regensburga na Unescov seznam (Center za obiskovalce svetovne dediščine). Vstop je brezplačen. Center je odprt vsak dan od 10.00 do 19.00. Razstava ni zelo impresivna in v njej bomo preživeli največ nekaj deset minut. (posodobljeno maja 2022).
Veliko bolj zanimiva je možnost ogleda samega stolpa, v katerem je majhna razstava, ki prikazuje most ob različnih časih (BrückturmMuseum). Opisi so žal le v nemščini, največja privlačnost pa je možnost vstopa v zgornje nadstropje skozi okna s pogledom na okolico. Dostopne lesene stopnice vodijo na vrh. Žal bomo od tu videli predvsem območje na drugi strani reke in le najbližje stare mestne strehe.
Vstopnica stane samo 2€. Lahko ga kupimo v UNESCO centru ali preprosto vstavimo kovanec za 2 €, ki gre navzgor. Muzej je odprt od 10.00 do 19.00.
Nekaj korakov od mostu boste našli majhno zgradbo, v kateri se nahaja Zgodovinska kulinarika s klobasami (Historische Wurstkuchl). Stavba na tem mestu je verjetno že obstajala 1135 in do 1146 zasedel ga je upravnik gradnje Kamnitega mostu. Po končanih delih so tam odprli gostinski lokal. Danes je stavba verjetno stara cca 500 letvendar je po mnenju arheologov enake velikosti kot njegov predhodnik iz 12. stoletja.
Čeprav je turistična atrakcija in so cene relativno visoke, so klobase res okusne in če vas cena ne moti, se jih splača poskusiti. V notranjosti je majhna, atmosferska soba, ki jo je vredno obiskati, lahko pa jemo za mizo zunaj s pogledom na reko.
Tam je vredno biti pozoren tudi na fasado prej omenjene stavbe Salzstadel z 1620.
Stadtamhof, ki je na drugi strani Donave
Medtem ko sta bila otoka Oberer Wöhrd in Unterer Wöhrd vedno del svobodnega mesta Regensburg, je zgodovina otoka Stadtamhof je veliko bolj zmedeno. Najprej - do Iz dvajsetega stoletja Stadtamhof sploh ni bil otok! Šele pred kratkim je bil izkopan kanal, ki naj bi prečkanje reke naredil neodvisno od velikosti obokov pod Kamnitim mostom, hkrati pa ločil okraj od severnega dela zemljišča.
Še bolj zanimivo je, da je bil Stadtamhof v srednjem veku neodvisna skupnost, ki je pripadala Bavarskemu in ne Regensburgu. Bili pa sta dve izjemi - Regensburgu je pripadal utrjeni stolp na koncu Kamnitega mostu in se nahajal dobesedno nekaj korakov od križišča. Iz 13. stoletja sv. Katarine (St. Katharinenspitalstiftung). Ustanova je sprva pomagala revnim in bolnim, ki so potrebovali pomoč, po napredku medicine pa je bolnišnica postala dom za ostarele in osamljene. Skoraj od vsega začetka je imela kompleks najstarejšo občinsko pivovarno (Spitalbrauerei), ki obstaja še danes. Lokalni pivski vrt s pogledom na staro mestno jedro (Špitalgarten).
Več o pivu v Regensburgu smo pisali v našem Bavarskem vodniku po pivu.
Zaradi svoje lege se je Stadtamhof razvil kot trgovsko mesto, vendar je bila lokacija soseske tudi njeno največje prekletstvo. Med vsakim vojaškim spopadom je večino zgradb uničila vojska, ki je oblegala Regensburg, po koncu bojev pa je bilo mesto ponovno zgrajeno. Zaradi tega je zaman iskati zelo stare zgradbe in ulice, znane iz starega mesta Regensburga. Glavna prometnica (imenovana Stadtamhof) spominja na široko pariško avenijo in izstopa po svojih večbarvnih fasadah. In nič čudnega, navsezadnje je nastal šele v XIX stoletja.
Ker ste tam, je vredno obiskati baročnega sv. Manga (Kirche St. Mang). Na tem mestu je že bil tempelj posvečen svetniku iz Füssena, ki pa je bil med tridesetletno vojno uničen.
Druge stvari za početi v starem mestnem jedru
Haidplatz
Haidplatz je eden najstarejših in najpomembnejših trgov Regensburga, z vseh strani je obdan z zgodovinskimi zgradbami. V srednjem veku je trg zavzemal večjo površino in je bil gostitelj viteških turnirjev. Bolj ali manj na sredini trga je baročni vodnjak z 1656 ki prikazuje Lustitio (Justitiabrunnen), ki je rimsko božanstvo in poosebljanje pravice.
Nekdanja hiša patricijske družine iz XIII stoletjekdo notri 1411 je bila spremenjena v mestno krepitev teže (Neue Waag). Prepoznali ga bomo po velikosti in rdeči barvi.
Na trgu je vredno biti pozoren tudi na neoklasični kompleks Thon-Dittmer-Palais, izvira iz XIX stoletja od združitve dveh srednjeveških zgradb. Na lokaciji si lahko ogledamo notranje dvorišče z renesančnimi arkadami, kjer se odvijajo različne predstave in dogodki.
Tretja izmed najbolj znanih zgradb, ki obkrožajo trg, je t.i Zlati križ (Zum Goldenen Kreuz). V tej stavbi, podobni gradu, je bila včasih priljubljena gostilna, v kateri je med drugim bival. cesar Karel V. Eden od obiskov španskega kralja in cesarja Svetega rimskega cesarstva v Regensburgu se je izkazal za usodnega - vladar se je že v cvetju svojega življenja zapletel v afero, ki je povzročila rojstvo princa Juana iz Avstrije. Zelo možno je, da je ta romanca spremenila usodo Evrope - Juan de Austria je kot poveljnik krščanske flote v bitki pri Lepantu premagal turško vojsko, ki je dejansko rešila Evropo pred invazijo Otomanskega cesarstva. Juan de Austria je ovekovečen v spomeniku, ki se nahaja v severovzhodnem vogalu mestne hiše.
Trg Neupfarrplatz
mesto Neupfarrplatz Danes ne izstopa z ničemer posebnega, razen z majhno in strogo cerkvico Neupfarrkirche. Težko je verjeti, da je še na začetku XVI stoletje tu je bila dinamično razvijajoča se judovska četrt. Tako kot »geti« v Italiji in Španiji je tudi tisti v Regensburgu živel svoje življenje – imel je svoje institucije in ni posegal v krščansko prebivalstvo.
V primeru Regensburga je šlo še dlje in okrožje je bilo nekakšno utrjeno mesto v mestu, judovske hiše pa so bile med seboj povezane z mostovi in ozkimi prehodi.
To stanje je trajalo do 1519ko je po smrti garanta cesarjevega verskega miru Maksimilijan II vsi Judje, ki so bili v porastu antisemitizma, so bili izgnani iz mesta. Med zgodovinarji se ta dogodek včasih imenuje začetek nemškega nacionalsocializma. Prezir in sovraštvo sta bila tako velika, da so judovske nagrobnike uporabljali kot del stranišč – kot lahko vidimo danes med izletom v mestno hišo.
Razgledne točke
Nekaj odstavkov prej smo opisali razgledno točko na stolp Brückenturm in dodali, da pogled na staro mestno jedro ni zelo impresiven. Na srečo lahko v zgodovinskem središču najdemo še dva kraja, s katerih si lahko ogledamo mesto od zgoraj.
Prvi je baročni stolp sv. Trojice (Dreieinigkeitskirche)ki je bil prvi protestantski tempelj v Regensburgu. Gradnja cerkve se je začela 4. julija 1627 in v samo štirih letih je bila postavljena celotna zgradba.
Tako kot v drugih evangeličanskih cerkvah so na sredini vzdolž obeh stranskih sten in na zadnji strani templja lesene galerije. Ena izmed galerij bo prišla do vhoda v stolp, ki ponuja najboljši in panoramski pogled na celotno staro mestno jedro. Cena vstopnice je 2€, stolp je odprt vsak dan od 12.00 do 18.00. Upoštevajmo le, da je vhod kar malce utrujajoč in se je včasih treba kar precej skloniti. (posodobljeno maja 2022)
Neposredno iz notranjosti cerkve se lahko odpravimo na manjše pokopališče z navpičnimi nagrobniki. Nekropola se imenuje Pokopališče veleposlanikovker je bil tu mrtev sv. XVII in XVIII stoletja udeleženci stalnega sejma rajha.
Druga razgledna točka je na strehi Galerija Kaufhof - to so restavracijske terase v zgornjem nadstropju. Beseda restavracija je malo pretirana, so navadni lokali kot v tipičnem nakupovalnem središču. Javne terase gledajo neposredno Trg Neupfarrplatz, bližnja katedrala pa nam je skoraj na dosegu roke. Žal so bolj oddaljene stavbe videti slabše. Velik plus je zagotovo, da bomo tja prišli brezplačno in bomo lahko uporabljali tekoče stopnice, namesto da bi se vzpenjali peš.
Na obrobju starega mestnega jedra
sv. James (škotska cerkev)
Eden najstarejših templjev v mestu - romanski - stoji blizu zahodne meje starega mestnega jedra sv. James, imenovan tudi Škotska cerkev (Schottenkirche). Drugo ime se nanaša na benediktinske menihe s Škotske in Irske (Scoti), ki so ustanovili svoje samostane v Avstriji in na Bavarskem.
Menihi so ustanovili svojo opatijo okoli XI stoletjein tempelj je bil zgrajen približno stoletje pozneje. Medtem ko je sama cerkev posebna mešanica stilov (npr. kasetiran lesen strop) in v notranjosti ne navdušuje toliko, je severni zunanji portal, ki vodi v tempelj, edinstveno umetniško delo. (Schottenportal).
Portal navdušuje s pestrostjo skulptur in videzom elementov. Do danes ni popolnega soglasja glede njihovega pomena. Najbolj priljubljena razlaga je, da spodnja polovica vrat aludira na grešnike, ki po zadnji sodbi ne bodo prišli v nebesa. Zgodovinarji pravijo, da so bile figure v preteklosti obarvane, danes pa so vse enako temne. Mestne oblasti so portal obdale s stekleno ploščo, da bi preprečile nadaljnjo škodo zaradi vremenskih razmer.
Nekoliko zahodno od cerkve se dvigajo nekdanja mestna vrata - Jakobova vrata (Jacobstor), natančneje kar je ostalo od nje, torej dva stolpa.
sv. Emmeram in palača Thurn und Taxis
Bližje jugozahodni meji starega mestnega jedra se nahaja ogromen kompleks palač (več kot 500 sob!) Benediktinski samostan sv. Emmeram. IN 1812 celoten kompleks, razen cerkve, je bil predan eni najbogatejših nemških družin Thurn und Taxiskaterega člani od takrat 1748 živi v Regensburgu. Družina Thurn und Taxis je obogatela zaradi monopola na poštne dejavnosti v Svetem Rimu (Kaiserliche Reichspost) in je še danes ena najbogatejših družin v državi. Sama palača je eden največjih dvorcev na svetu in ima po mnenju domačinov več sob kot Buckinghamska palača!
sv. Emmeram ima naslov manjše bazilike iz 1964, vendar je romanski tempelj na tem mestu že obstajal čez pred 1000 leti. V svoji zgodovini je bila ta cerkev po številnih požarih in nesrečah večkrat prezidana in obnovljena. Vsekakor je vredno pogledati v notranjost in videti svojevrstno mešanico stilov, vključno z romansko kripto ali baročnimi dekoracijami in stropnimi poslikavami. Bazilika je pravzaprav sestavljena iz dveh popolnoma različnih delov in ne pozabite vstopiti v vsakega od njiju. Do obeh se dostopa skozi vrata, ki se nahajajo ena poleg druge. Lahko obiščemo baziliko prost.
V tempelj je najbolje vstopiti skozi gotski portal skozi pokrito dvorišče s strani Trg Emmeram (Emmeramsplatz)ki je polna grobov in zelo starih kamnitih rezbarjev.
Nekoliko drugačna je situacija s samo palačo (Schloss Thurn und Taxis). Danes lahko brezplačno vstopimo samo na eno od dvorišč, če si želimo ogledati palačne sobe, pa se moramo odpraviti na voden ogled. Ne pozabite, da je družina Thurn und Taxis še vedno v palači. Med potovanjem si bomo ogledali apartmaje, samostane z nagrobno kapelo, zakladnico in vstopili v hlev z največjo zbirko plemiških kočij v Evropi. Možen je tudi daljši pohod in sestop v kripto.
Cena za odraslo osebo je 10 € za 60-minutni ogled brez kripte, za daljši 90-minutni ogled pa 13,50 €. Ogledi potekajo v nemščini (na voljo je angleški zvočni vodnik). Med ogledom niso dovoljene fotografije ali videoposnetki. Točen urnik obiskov je na voljo na uradni spletni strani (posodobljeno maja 2022).
Imamo tudi namig za ljudi, ki se ne nameravajo udeležiti izleta in bi si želeli ogledati nekatere sobe od znotraj. V jugozahodnem kotu dvorišča palače so vrata, ki vodijo v notarske pisarne (notarske pisarne). Lahko gremo noter in gremo skozi prve sobe navzgor do veličastnih stopnic.
Ostentorska vrata
Na vzhodni meji starega mestnega jedra so v celoti ohranjena edina mestna vrata - Ostentor. Ime v nemščini preprosto pomeni Vzhodna vrata. Gradnja z XIII stoletje navdušuje s svojo velikostjo, bolj spominja na delček gradu ali trdnjave kot na del mestnih utrdb. Po poti se lahko sprehodimo do vrat Marc-Aurel-Ufer ki vodi ob reki, od sredine mimo neogotske kraljeve rezidence 19. stoletje - Vila Königliche (Kraljevska vila). Kraljevi gostje so večkrat bivali v veličastni zgradbi.
Iz mesta
Walhalla
Ena najbolj presenetljivih znamenitosti v Regensburgu in okolici je tista nad mestom Donaustauf in se dviga nad Donavo Walhalla. Walhalla je neoklasična zgradba po vzoru grškega Partenona, v središču katerega so prikazani doprsni kipi slavnih nemško govorečih osebnosti. Začetnik Valhalle je bil Ludwik I, zgradba pa je bila zgrajena v letih 1830-1842.
Sama stavba je dolga 130 metrov, široka 91 metrov in visoka 60 metrov. Če ga pogledamo iz katere koli perspektive, je živo podoben enemu od grških templjev. V sredini, na stenah, je preko 100 doprsnih kipov slavnih Nemcev, Nizozemcev in Francozov, ki so kakorkoli vplivali na zgodovino Nemčije. Tej vključujejo Martin Luther, cesar Friderik II., Ludwik Beethoven ali Mozart. Na koncu sobe je kip Ludvika I., obkroženega z levi. Notri smo opazili celo Nikolaja Kopernika.
Sama notranjost pa ni nič presenetljivega in če se odločimo notri, bomo tam preživeli le ducat minut. Razgledi na Donavo in sama zgradba so veliko bolj prijetni.
Walhalla se nahaja približno 10 kilometrov od središča Regensburga. Do tja se bomo pripeljali z mestnim avtobusom številka 5 iz bližine glavne postaje (karto lahko kupimo na avtomatu ali pri vozniku, čas potovanja približno 40 minut) ali pa se bomo peljali z ladjo (izleti organizirajo med. drugi, podjetje Schifffahrt Klinger, v tem primeru imamo na licu mesta približno dve uri). Ko potujete z avtobusom, je najbolje, da vozniku poveste, kam gremo, da ne zamudimo svojega postajališča. (posodobljeno maja 2022)
Do same Valhalle lahko pridemo z rečne strani (takrat moramo premagati stopnice) ali od zadaj skozi gozd (takrat stopnic ni, je pa strm in daljši vzpon).
