Kourion (grško Koúριov, latinsko Curium) pripada najpomembnejša arheološka najdišča na Cipru. Turisti, ki obiščejo ostanke starodavnega mesta, niso navdušeni le nad spomeniki (kot je obnovljeno grško-rimsko gledališče ali dobro ohranjeni mozaiki), temveč tudi nad slikovito lokacijo na hribu s pogledom na obalo.
Arheološko najdišče Kourion se nahaja v bližini vasi Episkopi, pribl 16 km iz središča Limassola.
Zgodovina
Kourion je bil eden izmed prvotna mesta-kraljestva starodavnega Cipraki se je pojavila v železni dobi. Po mnenju grškega zgodovinarja Herodot Ustanovili so jih kolonisti iz mesta na Peloponezu Argos. Drugi starodavni viri povezujejo ime kraljestva s figuro hipotetičnega ustanovitelja Koureus, sin legendarni ciprski kralj Kinyras.
FOTOGRAFIJE: Arheološko najdišče starodavnega Kouriona.
Zahvaljujoč prizadevanjem arheologov danes vemo, da prihajajo iz 14. do 12. stoletje pr Mikeni niso bili prvi naseljenci, ampak so se šele pridružili že obstoječi civilizaciji, ki bi te dežele lahko naselila že v neolitu.
FOTOGRAFIJE: Svetišče Apollo Hylates - Kourion.
Kraljestvo Kourion je verjetno vključevalo tudi okoliška rodovitna območja, kot so pobočja gore Trodos ali dolina ob ustju reka Kouriskjer se danes nahaja srednjeveški grad Kolossi.
FOTOGRAFIJE: Arheološko najdišče starodavnega Kouriona.
Mesto je imelo avtonomijo do 4. stoletje pr.n.št. V času osvajanja Aleksander Veliki otok se je postavil na stran makedonskega vladarja, kar je na koncu povzročilo uvedbo nove demokratične ureditve in opustitev delitve na samostojna kraljestva.
IN druga polovica 1. stoletja pr Ciper je bil vključen v Rimsko cesarstvo. To je sovpadalo z vrsto tragičnih potresov (ki so otok večkrat prizadeli 1. in 4. stoletje), nato pa je bilo treba mesto obnoviti in zgraditi.
FOTOGRAFIJE: Arheološko najdišče starodavnega Kouriona.
To je privedlo do situacije, da ni preživel noben predmet iz časov avtonomnega mesta-kraljevine, najstarejša od najdenih zgradb pa je datirana v začetek helenistične dobe (približno 325 pr.n.št.).
Po spreobrnitvi v krščanstvo je prišlo do spremembe v mestni pokrajini. Zgrajena je bila impresivna katedrala (od tretjega stoletja je bilo mesto sedež škofa), stanovanjske hiše pa so bile okrašene z mozaiki z motivi nove vere.
FOTOGRAFIJE: Arheološko najdišče starodavnega Kouriona.
Kourion: ogled starodavnega mesta
Čakajo turiste, ki želijo spoznati starodavno mesto 4 atrakcije: 2 arheološki najdišči, eno samostoječo ruševino in muzej. Čeprav se vsak od njih nahaja na drugem mestu, ležita dovolj blizu drug drugemu vse jih lahko varno obiščemo v nekaj urah.
FOTOGRAFIJE: Svetišče Apollo Hylates - Kourion.
To so:
- Arheološko najdišče Kourion pokriva starodavno mesto,
- arheološko najdišče svetišča Apolona Hylatesa, kjer si bomo ogledali ostanke enega izmed treh najpomembnejših svetišč starodavnega Cipra,
- ruševine stadiona Z 2. stoletje,
- arheološki muzej, ki se nahaja v vasi Kourion.
Po ogledu se lahko odpravimo na plažo s slikovitimi pečinami.
Starodavni Kourion
Najpomembnejša znamenitost so ostanki samega mesta. Arheološko najdišče sestavljata dva večja kompleksa stavb. Najstarejše ruševine so datirane za zadnjo četrtino 4. stoletja pr, večina preostalih stavb pa izvira iz rimskih in zgodnjekrščanskih časov.
Splača se načrtovati cca 2 uri.
Izbrani spomeniki starodavnega Kouriona:
grško-rimsko gledališče
Najbolj impresivna izmed zgradb. Gledališče je bilo ustanovljeno l 2. stoletje pr in je morda prvotno imel okrogel orkester. Stavba iz helenističnega obdobja je med serijo potresov močno trpela in je bila v rimskih časih večkrat prezidana.
Verjetno okoli 4. stoletje drugi potres je gledališče propadlo in je bilo nazadnje zapuščeno. Današnji videz je rezultat sodobne rekonstrukcije. Danes na odru gledališča organizirajo predstave 3000 gledalcev.
Eustolijeva hiša
Neposredno pri gledališču je velika zgradba, ki se imenuje Eustolijev dom. Rezidenca je bila verjetno zgrajena na samem začetku rimskih časov, vendar je bila v naslednjih stoletjih večkrat prezidana in povečana. Današnjo ureditev je dobila v prva polovica 5. stoletja. V osrednjem delu stavbe je bil peristil, torej notranje dvorišče, obdano s stebriščem.
Največji zaklad spomenika so talni mozaiki, dobro ohranjeni. Na njih lahko opazimo krščanske motive (tudi lik ribe). Ruševine so bile pokrite s streho, ki je ščitila mozaike.
Hiša po potresu
Na poti od gledališča proti severozahodnemu kompleksu stavb bomo šli mimo t.i hiša po potresu. Stavba je bila zgrajena v fazah – prvotno je bila postavljena v 1. stoletjedve stoletji pozneje pa so ga razširili. Stanovanje je bilo poškodovano med potresom v 365 let.
Telesa prebivalcev so bila več kot tisoč let zakopana v ruševinah stavbe. Njihova okostja so bila izkopana med arheološkimi deli in so zdaj na ogled v Arheološkem muzeju Episkopi.
Zgodnjekrščanska bazilika
Če se pomikamo bolj proti zahodu, pridemo do ruševin obsežne bazilike, datirane na začetku 5. stoletje. Tempelj je verjetno služil kot katedrala in je bil zgrajen za prvega škofa Kouriona.
V času svojega razcveta je morala stavba vzbujati občudovanje in ni izstopala od okoliških poganskih zgradb. Okrašena je bila s talnimi in stenskimi mozaiki ter številnimi marmornimi skulpturami.
Tik ob katedrali so odkrili ostanke dvonadstropne hiše, verjetno škofovske rezidence, in krstilnice v obliki manjše bazilike.
Agora in stoa
Pred baziliko so ruševine agora, torej glavni mestni trg, obdan z najpomembnejšimi javnimi zgradbami.
Stalo je tik ob agori stoa, kot se je imenovala dvorana, okrašena s stebriščem (6 od 16 stolpcev je bilo najdenih na njihovem prvotnem mestu), ki se je običajno uporabljalo v komercialne namene.
Stavba iz helenističnih časov
Nekoliko naprej bomo videli najstarejše ruševine, najdene v arheološkem parku. Vendar jih ni veliko - ohranjeni so le temelji južne zunanje stene in nekaj drobcev notranjih zidov.
Ni jasno, kakšna je bila uporaba strukture. Znano pa je, da je bil njen najstarejši del zgrajen zadnja četrtina 4. stoletja pr
Nymphaeum
Ruševine so v dokaj dobrem stanju nimfejkot so v starih časih imenovali sveta svetišča nimfe, hčerke bog morij Pozejdona.
Nimfej je bil del obsežnega kompleksa, ki je bil ustvarjen okoli 1. stoletjeki je med drugim vključevala kopalnice. Med ogledom si bomo ogledali dobro ohranjene instalacije iz starodavnih term.
Kompleks so uporabljali, dokler ni bil uničen med arabskimi invazijami Osmo stoletje.
Hiša gladiatorjev
Še ena izmed luksuznih rezidenc, ki dolguje svoje ime mozaiki z motivom boja gladiatorjev.
Pred Gladiatorsko hišo bomo videli ruševine zgodnjekrščanske domačije z obrisom velike sobe z imenom triklinijki je služila kot banketna dvorana.
Ahilova hiša
Postavljeno cca 4. stoletje stavba imenovana Ahilova domovina nahaja se na samem koncu starodavne metropole, na severozahodnem koncu hriba, ob nekdanjem vhodu v mesto. Ni gotovo, kakšen je bil njen namen, zaradi bližine vhodnih vrat pa lahko domnevamo, da so tam sprejemali uradne goste.
V notranjosti je v dobrem stanju ohranjena mozaična tla, katere osrednja scena prikazuje srečanje Ahil z Odisejem na otoku Skyrosda bi preprečili izbruh trojanske vojne.
Svetišče Apollo Hylates
Približno dva kilometra od zahodnih vrat starodavnega Kouriona je bilo svetišče Apolon Hylates (grško Ἀπόλλων Ὑλάτης). Njena lokacija ni bila naključna - vsi prostori čaščenja, posvečeni temu božanstvu, so bili postavljeni na Cipru, obkroženi z divjo naravo in daleč od mestnih zgradb.
Prvotno gozdno svetišče je morda obstajalo že v pozni bronasti dobi (ok 2000 pr.n.št.), ampak samo okoli 8. stoletje pr.n.št pridobil večji pomen za lokalno skupnost.
Zaščitnik gozdov, imenovan hilati (grško Υλάτης)katerega ime je bilo izpeljano neposredno iz besede gozd. Šele v helenističnem obdobju je bil povezan z Apolonom in se od takrat imenuje Apolon Hylateso čemer pričajo napisi z dne 3. stoletje pr
V zgodnjih stoletjih je imel tukajšnji bogoslužni prostor preprosto obliko in je bil verjetno sestavljen iz navadnih oltarjev, postavljenih na prostem. Naokoli so se pojavile prve večje zgradbe 3. stoletje pr
Monumentalno obliko je svetišče dobilo šele v rimskih časih, ko je dobilo status enega izmed treh najpomembnejših krajev čaščenja starodavnega Cipra. IN 1. stoletje postavljen je bil nov tempelj (neposredno nad starim) in krožni tolos. V času cesarja je bil kompleks še enkrat razširjen Trajanki identificiran s samim Apolonom. Takrat so bila zgrajena kopališča in prenočišča za romarje.
Konec svetišča je padel na drugo polovico 4. stoletje. Tragični potres, ki je prizadel območje, verjetno v 370 let, je celoten kompleks spremenil v ruševine. V tem času je bil otok večinoma krščanski in tema obnove poganskega bogoslužja ni bila več obravnavana.
Do našega časa so se ohranile ruševine več različnih zgradb. Najbolj impresivni so ostanki glavnega Apolonovega templja z dvema stebroma in antablaturo, procesijsko ulico, stopnicami in kopelmi. Nekateri artefakti, najdeni v svetišču, so na ogled v arheološkem muzeju v Episkopiju.
Splača se načrtovati cca 30-45 minut.
Pozor! Če ste peš in nameravate obiskati svetišča, bo daljši sprehod po glavni cesti. Med našim obiskom iz Kouriona ni bilo mogoče izstopiti z zahodne strani, zato smo se morali vrniti do glavnega vhoda in od tam peš. Trajalo nam je cca 45 minutin del poti je bil navkreber.
Starodavni stadion
Na poti med starodavnim mestom Kourion in Apolonovim svetiščem bomo našli še en manj znan spomenik - ruševine stadiona iz 2. stoletja. Čeprav so se do našega časa ohranili le drobci temeljev tribun, je ohranila prvotna zasnova objekta.
Na stadionu so potekala tekmovanja v peteroboju, ki so bila sestavljena iz naslednjih disciplin:
- stadion (teče po dolžini stadiona, v tem primeru je bilo manj 190 m),
- dolg skok,
- met diska,
- met kopja,
- rokoborba.
Objekt nima vstopnic in si ga lahko ogledamo brezplačno. Ruševine se nahajajo neposredno na glavni cesti Limassol-Pafos.
Arheološki muzej Episkopi
Nekatere arheološke najdbe iz starodavnega Kouriona, okoliških nekropol in Apolonovega svetišča se hranijo v lokalnem arheološki muzej (grško: Τοπικό Αρχαιολογικό Μουσείο Κουρίου)ki je nastala v tradicionalni hiši v vasi Episkopi.
Muzejska zbirka je predstavljena v dveh razstavnih dvoranah. Se vidimo med drugimi votivne daritve, najdene v svetišču, vaze in posode, okostnjaki, najdeni v potresu poškodovani hiši, nakit iz mikenske dobe in celo vaza iz zgodnje bronaste dobe.
Pozor! Preden načrtujete obisk, preverite delovne dneve in ure. Nedavno je bil muzej odprt le od ponedeljka do petka, do 15.30.
Plaža Kourion
Plaža Kourion, ki se nahaja pod starodavnim mestom, izstopa po svoji slikoviti pokrajini. Na njenem koncu se začne vrsta veličastnih pečin.
Sama plaža je skalnata in peščena. Na voljo so tri restavracije, v katerih se lahko sprostimo. Težko rečemo, kako to izgleda poleti, a v nizki sezoni je bilo na strani poleg nas največ nekaj ljudi.
