Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Sveto stopnišče (Scala Sancta) v Rimu so med najbolj zanimivimi primeri kombinacije tradicionalne katoliške religioznosti in poznorenesančne umetnosti. Če k temu dodamo še nekdanjo papeško kapelo in pripadajočo nenavadno ikono acheiropoietos, potem je treba Sveto stopnišče uvrstiti v skupino spomenikov, ki bi jih moral videti vsak ljubitelj sakralne umetnosti!

Legende o svetih stopnicah

Po katoliški legendi so to stopnice, ki so vodile do palače guvernerja Judeje Poncij Pilat. Bičan Kristus je hotel iti mimo njih in na nekatere stopnice so padle kapljice njegove krvi. Čeprav ni virov, ki bi to dejstvo potrdili, je marmor, uporabljen pri gradnji stopnic, enak tistemu, ki so ga našli v bližini Jeruzalema.

Ki jo sestavljajo 28 stopinj stopnice je našla cesarica Helena (mati prvega krščanskega cesarja Konstantin Veliki) med svojim romanjem v Sveto deželo in jih prepeljala v Carigrad in nato v Rim. Prevoz tako veličastne strukture je bil pravi inženirski izziv in je zahteval ogromne finančne izdatke. Med obiskom Judeje je poznejša svetnica našla tudi domnevni kraj Jezusovega križanja in pokopa ter našla les, ki so ga vzeli za križ, na katerem je bil ubit – to je les, ki so ga našli na različnih mestih. relikvije svetega križa.

Po protestantski legendi je mladi Martin Luther hodil po svetih stopnicah in želel prositi za odpustek za svojega dedka. Ko je poln dvomov prišel na vrh, je v svoji glavi slišal besede iz Habakukove knjige: "Glej, tisti, ki je v duhu krivični, bo poginil in pravični bo živel zaradi svoje zvestobe." (kar naj bi bilo prevedeno v kasnejši Lutrov nauk o odrešenju).


FOTOGRAFIJE: 1. Stranske stopnice pri Svetih stopnicah (Scala Sancta) v Rimu; 2. Kapelica pred vhodom v kapelo sv. Lawrence Sancta Sanctorum; Svetišče s svetimi stopnicami.

Usoda Svetih stopnic v Rimu

V času, ko je bil papeški sedež v Lateranu, so stopnice vodile v apostolsko palačo in so bile pokrite s streho. V Vatikanski knjižnici je ohranjenih več skic s podobami te zgradbe. Med avignonskim ujetništvom je Lateran, ki so ga zapustili papeži, nazadoval. Ko notri XVI stoletje začela se je rekonstrukcija celotnega kompleksa, papež arhitekt Domenico Fontana je bilo opredeliti, kaj je preživelo kot: "stare stavbe brez vrednosti, večina jih je uničenih in neuporabljenih".

Edina izjema je bilo Sveto stopnišče, ki je bilo ohranjeno v brezhibnem stanju. papež Sikst V odločili, da jih ločijo od preostale palače in ustvarijo ločeno kapelo. Sprva je bilo načrtovano ustvariti preprosto strukturo, vendar je papež, ki je želel povišati rang novega svetišča, Fontani naročil, naj projekt razširi z dodatnimi kapelami in štirimi (namesto dveh) stopnišči na straneh. V tem obdobju so nastajali tudi slikarski okraski. Ocenjujejo, da je na njem delalo kakih ducat umetnikov. Slike so imele praktično funkcijo - pomagale so romarjem premišljevati o Jezusovem trpljenju.

Po legendi so bile stopnice postavljene z vrha, da nanje ne bi stopili zidarji. IN 18. stoletje Pokrili so jih z lesenimi stopnicami, da kolena romarjev ne bi obrisala sledi krvi. V skladu z Lateranskimi pogodbami je Sveto stopnišče eksteritorialno območje, ki ga upravlja Vatikan. Zanimivo je, da je bila priljubljenost relikvij tako velika, da so podobne kopije gradili po vsej Evropi (Praga, Neapelj, na Poljskem, na primer Góra ali Sośnica).

Kapela San Lorenzo (Sv. Lovrenc) / Sancta Sanctorum

sv. Lovrenca (Chiesa di San Lorenzo in Palatio ad Sancta Sanctorum), ki se nahaja na vrhu stavbe, je bila v starih časih zasebna kapela papežev. Prva omemba prihaja iz Osmo stoletje. Obnovljen je bil XIII stoletjetakrat je bila notranjost pokrita s freskami (polikrome prikazujejo papeža Nikolaja III. in svetnikov, štirih evangelistov in mučencev, kot so sv. Lovrenc, sv. Agneza in sv. Štefan).


Romarji prihajajo sem, da prej molijo acheiropoietosem. Ta izraz se uporablja za opis podob in ikon, za katere se domneva, da so bile ustvarjene na nadnaraven način, kot tudi za vse kopije teh slik. Lateranska ikona združuje oba koncepta, saj po verovanj začela slikati sv. Luka in angeli so končali. Slika se je verjetno pojavila v Rimu VI stoletje (iz nekaterih virov je mogoče sklepati, da so ga že takrat častili, npr. nosili na čelu procesije), v naslednjih letih pa so ga večkrat prebarvali.

Prebivalci mesta so verjeli, da slika "ščiti" Rim pred tujimi vpadi in nesrečami. IN Osmo stoletjeKo je večno mesto ogrožal langobardski napad, so pogosto potekale posebne procesije. Na praznik Marijinega vnebovzetja sta se po mestu odpravili dve povorki s podobami: ena iz Laterana, druga iz bazilike sv. Marije Velike. IN XV stoletje čudežna ikona je opremljena s posebnimi "vrati". Nad sliko je latinski napis:

"Non est in toto sanctior orbe locus" ("Ni bolj svetega kraja na celem svetu").

Stene kapele so okrašene s freskami, tla pa v geometrijskem in rimskem kozmatskem slogu.

Svete stopnice: ogledi in praktične informacije

Svete stopnice so med najpomembnejšimi romarskimi točkami v Rimu. Najdemo jih v stavbi, ki meji na St. Janeza v Lateranu (le prečkajte ulico).

Stopnice so na voljo vsem prost. Točne delovne dneve in ure lahko preverite na uradni spletni strani.

Ne pozabite pa, da če se želite povzpeti po slavnih stopnicah to moramo narediti na kolenih. Seveda ni nujno, da je naš obisk verski in zahvaljujoč stranskim delom stopnic se lahko povzpnemo na noge. Če pa se želimo po Svetih stopnicah povzpeti – nam ne preostane drugega, kot da se po njej sprehodimo na kolenih. Na njih je samo en način gibanja (od spodaj navzgor).

Drugače je s kapelo Sancta Sanctorum, ki je vstopnica. Aktualne cene vstopnic ter odpiralne dneve in ure najdete tudi na uradni spletni strani. Alternativa nakupu vstopnice je pogled v notranjost skozi eno od oken.

Za katoličane je bivanje v kapeli priložnost za pridobitev plenarnega odpustka. Večkrat v zgodovini so papeži s svojimi odloki podprli to možnost. Najnovejše smernice (2015) pravijo, da bo odpustek podeljen vsem, ki se po stopnicah vzpenjajo na kolenih in razmišljajo o Jezusovem trpljenju, in na vsakem koraku zavračajo: Vera, ena Oče naš, ena Zdrava Marija, ena Slava Očetu (plus standardni pogoji odpustka, tj. molitev za papeža, pa tudi obhajilo). Osebe z omejeno mobilnostjo lahko molijo, ne da bi se dvignile po stopnicah.

Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Kategorija:

Evrope